Tehniški muzej Slovenije (TMS) je osrednji slovenski muzejski zavod za področje tehniške kulturne dediščine. Ustanovljen je bil leta 1951 na predlog prof. ing. Cirila Rekarja z namenom, da evidentira, dokumentira, zbira, ureja, hrani in zavaruje tehniško kulturno dediščino, tehniške premične spomenike in znamenitosti na področju Slovenije.
Uredba o ustanovitvi Tehniškega muzeja Slovenije je bila objavljena v Uradnem listu LRS, št. 14 z dne 3. 4. 1951, v Uradnem listu LRS, št. 34 z dne 16. 10. 1951 pa še pravilnik o ustroju in poslovanju.
Za prvega ravnatelja je bil imenovan profesor Franjo Baš (1952–63), sledili so mu Marjan Vidmar (1963–94), mag. Vladimir Vilman (1994–98), sedaj vodi muzej dr. Orest Jarh.
TMS je dobil ob ustanovitvi prve uradne prostore v Kazini na današnjem Kongresnem trgu 1, od leta 1954 pa je uprava na Parmovi 33 v Ljubljani.
Največ težav so imeli s pridobivanjem ustreznih depojskih in razstavnih prostorov. V začetku so našli rešitev v formiranju in ustanavljanju tehniških zbirk na področju Slovenije, ki so se z leti večinoma osamosvojile (kovaški muzej v Kropi, delavski muzej na Ravnah, mestni muzej v Idriji, tekstilni muzej v Kranju, steklarska zbirka v Hrastniku, železarski muzej na Jesenicah, premogovniški muzej v Velenju).
Leta 1952 se je TMS priključil Gozdarski, lesni in lovski muzej (formalno šele leta 1955), ki je od leta 1947 deloval v okviru Gozdarskega inštituta Slovenije in je imel svoje prostore v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Bistri pri Vrhniki.
Prve muzejske zbirke TMS (urejanje in gojenje gozdov, izkoriščanje gozdov, žagarstvo in lesna obrt ter lovstvo) so bile odprte za javnost 25. oktobra 1953 v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Bistri pri Vrhniki.
Danes so na več kot 6000 m2 razstavnih površin na ogled stalne zbirke ter občasne razstave s področja kmetijstva, prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstila in tiskarstva elektrotehnike.
TMS ima posamezne muzejske zbirke tudi drugod po Sloveniji: Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, geodetsko in Valvasorjevo grafično zbirko na gradu Bogenšperk pri Litiji, ogledi depo v Soteski pri Dolenjskih Toplicah, Usnjarno Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici in Pantzovo gravitacijsko žičnico v Soteski med Bledom in Bohinjem.