Skupnost socialnih zavodov Slovenije ob letošnjem svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni, ki ga obeležujemo 21. septembra, izpostavlja še vedno zelo prisotno stigmatiziranost, ki mnoge osebe z demenco in svojce odvrača od tega, da si pravočasno priskrbijo strokovno pomoč in podporo. Gre namreč za bolezen, ki jo je mogoče z zgodnjim odkritjem in zdravljenjem upočasniti oziroma odložiti. Skupnost zato vse zainteresirane vabi, da se udeležijo različnih prireditev v domovih za starejše po Sloveniji, ki bodo potekali v teh dneh in na katerih se bo mogoče seznaniti z odkrivanjem prvih znakov, s potekom bolezni in z zdravljenjem. Hkrati opozarja, da se v Sloveniji soočamo s pomanjkanjem ustreznih nastanitvenih zmogljivosti in sistemom, ki osebe z demenco še dodatno finančno kaznuje.
Najpogostejša oblika demence
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence, poimenovana po psihiatru Aloisu Alzheimerju, ki je pred skoraj 100 leti prvi opisal postopno večletno upadanje intelektualnih in spominskih sposobnosti pri uporabnici ter jih po njeni smrti povezal s spremembami na možganih. Kaj vpliva na njen nastanek, še ni znano, strokovnjaki pa ocenjujejo, da razširjenost te bolezni, ki ne pozna socialnih, ekonomskih in etničnih meja, strmo narašča predvsem zaradi staranja prebivalstva.
»V Sloveniji točnih podatkov o številu oseb z demenco ne beležimo, po nekaterih ocenah pa že krepko presega 30.000. Skupno naj bi bilo na svetu že več kot 36 milijonov oseb z demenco,« je povedal Denis Sahernik, strokovni sodelavec pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. »Pojavi se lahko pri izobraženih, aktivnih in dinamičnih ljudeh, tako pri tistih, ki so prisegali na vsakodnevne fizične dejavnosti, se zdravo prehranjevali, skratka storili vse za svoje zdravje in dobro počutje, kot tudi pri tistih, ki se s skrbjo za svoje zdravje ne morejo pohvaliti. Začne se lahko že zelo zgodaj, tudi pred 60. letom starosti. Navadno prvih znakov okolica niti ne zazna, če pa jih, jih pogosto zanika in ne sprejme dovolj resno ali pa pozabljivost starostnika pripiše kar običajnim starostnim tegobam.«
Pomanjkanje zmogljivosti v domovih in sistema dolgotrajne oskrbe
»Nihče ne ve, če bo zbolel za Alzheimerjevo boleznijo ali drugimi oblikami demence, ki osebo v povprečju obsodijo na vsaj pet let odvisnosti od tuje pomoči in s tem tudi na zelo visoke stroške oskrbe. Gre torej za socialno tveganje, ki ga le redki zmorejo kriti iz lastnih sredstev,« je povedal Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. »Žal v Sloveniji na rast števila oseb z demenco nismo dobro pripravljeni, saj v domovih za starejše najbolj primanjkuje ravno tovrstnih zmogljivosti, hkrati pa obstoječi sistem s plačili iz lastnega žepa izredno visoko obremenjuje same bolnike in njihove svojce. Nujno potrebujemo pravičen sistem dolgotrajne oskrbe, ki ne bo še dodatno finančno kaznoval oseb z demenco. Gre namreč za naše sorodnike, prijatelje, sosede in druge sodržavljane, ki so s svojim delom prispevali k blagostanju te družbe, in zato je edino pravilno, da na njihova stara leta ne pozabimo na njih.«