Kot pojasnjujejo, centri za socialno delo kot izvajalci nimajo pristojnosti, da bi spreminjali zakonodajo ali samostojno uvajali nove kriterije za prednostno obravnavo. Njihovo delo je vezano na veljavni zakon o dolgotrajni oskrbi, ki takšne možnosti v splošnem ne predvideva.
Prednostna obravnava je možna le v izjemnih primerih
V Skupnosti CSD Slovenije izpostavljajo, da zakon omogoča skrajšani postopek le za zelo omejene skupine. Mednje sodijo osebe s hudim kognitivnim upadom ali popolno gibalno oviranostjo ter osebe z invalidnostjo ob dopolnitvi polnoletnosti.
Za vse ostale prosilce pa velja enotno pravilo: vloge se obravnavajo po vrstnem redu oddaje. To pomeni, da vstopne točke nimajo pravne podlage, da bi določale, kdo naj bo obravnavan prednostno, tudi če gre za nujne primere.
Preberite tudi: Za sistem dolgotrajne oskrbe veliko zanimanja, moteči pa dolgi postopki in kadrovske težave
Postopki morajo potekati po zakonu
Posebej poudarjajo, da 35. člen zakona o dolgotrajni oskrbi ne predvideva izjem pri začetku postopka. Zato so centri dolžni ravnati po pravilih splošnega upravnega postopka, kar pomeni, da morajo vloge reševati strogo po datumu oddaje.
Pozivi k boljšemu sodelovanju ali hitrejšemu reševanju vlog tako po njihovih besedah ne morejo spremeniti dejanskega poteka postopkov, dokler zakon ostaja nespremenjen.
Neenakosti kot posledica sistemskih rešitev
V odzivu opozarjajo tudi na konkretne posledice trenutne ureditve. Ena izmed njih je situacija, ko lahko stanovalci v isti sobi plačujejo različne cene za enako storitev. To je posledica neusklajenosti med zakonom o dolgotrajni oskrbi in obstoječimi potmi sprejema v domove po zakonodaji s področja socialnega varstva.
Takšna ureditev po njihovih besedah ustvarja dvotirni sistem, ki povečuje stroške za najranljivejše in vodi v neenakost pri dostopu do storitev.
Preberite tudi: Zamude pri dolgotrajni oskrbi: informacijski sistem še vedno v razvoju
Brez informacijskega sistema grozi še večja neenakost
Skupnost CSD Slovenije opozarja tudi na tveganje, ki bi ga prinesla uvedba prednostne obravnave brez ustrezne informacijske podpore. V takšnem primeru bi se lahko hitreje reševale le določene vrste vlog, medtem ko bi druge ostajale nerešene, kar bi neenakosti še poglobilo.
Poziv k spremembam zakonodaje
Ob tem poudarjajo, da si tudi sami želijo hitrejših, preglednejših in pravičnejših postopkov. Zato že dlje časa pozivajo Ministrstvo za solidarno prihodnost k spremembam zakonodaje, poenostavitvi lestvic in vzpostavitvi informacijskega sistema.
Poziv sindikatov tako razumejo kot dodatno spodbudo zakonodajalcu, da sistem uredi v korist ljudi, ki pomoč najbolj potrebujejo.