Stanovalcem v domovih so zdravstvene storitve zagotovljene iz njihovega zdravstvenega zavarovanja, storitve oskrbe pa praviloma plačujejo sami oziroma s pomočjo svojcev, saj so jih le-ti po zakonu dolžni (do)plačevati po svojih zmožnostih. Za svojce štejejo zakonec in/ali odrasli otroci, ki jih starši niso več dolžni preživljati, so zapisali na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije.
Polnoletni otrok je torej dolžan preživljati svoje starše v skladu s svojimi zmožnostmi, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. To pa ne velja, če starši iz neopravičenih razlogov niso izpolnjevali preživninskih obveznosti do otroka.
Zavezanci za (do)plačevanje socialnovarstvenih storitev so lahko tudi tisti, ki jih k temu zavezuje pravni posel, sklenjen s starostnikom, npr. izročilna pogodba, ki jo je starostnik sklenil z enim od potomcev, pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki jo lahko sklene tudi z drugo osebo, ki ni z njim v sorodu, ipd. Tovrstne pogodbe imajo posledice za obe strani, včasih pa tudi za drugo sorodstvo, zato zakon določa, da mora biti pogodba obvezno sklenjena pri notarju v tako imenovani notarski obliki.
Če stanovalec storitve v domu za starejše ne zmore plačevati sam, otroke, ki so se zavezali k doplačevanju mesečnih stroškov ob podpisu dogovora za sprejem v dom, pa bi plačevanje stroškov potisnilo v finančno stisko, lahko starostnik ali njegov zastopnik pri centru za socialno delo prosi za oprostitev plačila storitev. Ob tem mora navesti tudi vse osebe, ki so ga dolžne preživljati (svoje otroke ter morebitne druge zavezance na podlagi sklenjene pogodbe). Center pri določitvi zneska, ki ga je vsak zavezanec (starostnik, otroci ter druge osebe, ki so se zavezale k preživljanju) dolžan prispevati k računu za oskrbo v domu skladno s svojim finančnim stanjem, ugotavlja mejo socialne varnosti za posameznega zavezanca za plačilo. Pri izračunu upošteva kopico podatkov: višino pokojnine, morebitne socialne prejemke, starostnikove prihranke, drugo premoženje, višino mesečnih dohodkov v otrokovi družini oziroma družini drugega zavezanca, število otrok, število vzdrževanih članov, zavezančeve finančne obveznosti, prihranke ter drugo premoženje. Če starostnik in drugi zavezanci ne zmorejo v celoti plačevati bivanja v domu za starejše, stroške praviloma (do)plačuje občina.
Če želite dobiti natančen izračun, kolikšen bi bil vaš prispevek k mesečnemu računu za oskrbo v domu starejših, se obrnite na center za socialno delo. Pripravite podatke o meseči ceni oskrbe v domu za starejše ter podatke o svojih prihodkih, premoženju in obveznostih, svetujejo pri ZPS.
Če bo za storitev v domu starejših (do)plačevala občina, morate vedeti, da bo v zemljiško knjigo na starostnikovih nepremičninah (hiša, stanovanje, zemljišče) vpisala prepoved odtujitve in obremenitve. Ko bo prišlo do dedovanja, bodo dediči lahko pridobiti zapustnikove nepremičnine le, če bodo občini te zneske povrnili.
Dodatek za pomoč in postrežbo
Mesečni strošek za bivanje v domu starejših si lahko znižate tudi z dodatkom za pomoč in postrežbo (od 146 pa do skoraj 419 evrov). Do njega so upravičeni prejemniki starostne, invalidske, družinske in vdovske pokojnine, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju večine ali vseh življenjskih potreb (npr. ne morejo se samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, oziroma opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja). Zahtevo za uvedbo postopka za uveljavljanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo poda upravičenec, njegov pooblaščenec ali skrbnik pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Postopek se lahko začne tudi na predlog osebnega zdravnika, ki na podlagi upravičenčeve prošnje, zdravstvene dokumentacije, pregleda pacienta in mnenja specialista pripravi potrebno dokumentacijo. Za pripravo te dokumentacije je običajno treba plačati. Odločbo o upravičenosti in višini do dodatka za pomoč in postrežbo izda Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje na podlagi mnenja invalidske komisije. Pomoč je nepovratna, zato ne bremeni starostnikovih nepremičnin, kot to velja, ko za bivanje v domu doplačuje občina.
Še več koristnih informacij boste našli tukaj.