E-novice

Naroči se in prejemaj nove članke, nagradne igre in kupone.
 

JESENSKA ZGODBA: Njena mati

Star sem šestindvajset let, ime mi je Beno. Povsem normalen moški sem, rad imam lepe stvari. Rad imam ženske, tako kot vsak. Da je ljubezen lahko brez meja, sem občutil na lastni koži. Ujel sem se v zanko, v sladko in napeto zanko in nisem znal pobegniti. Sam sebe sem prepričeval, da ne počnem nič slabega, da je ljubezen lahko tudi takšna.
Ujel se je v sladko zanko ... (foto: freeimages.com)
Ujel se je v sladko zanko ... (foto: freeimages.com)
Nazaj Naprej
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Oče mi je zapustil mizarsko delavnico, mati se je, ko sem imel dvaindvajset let, preselila k novemu ljubimcu in mi zapustila majhno hiško. Izučil sem se za mizarja in odprl sem svojo obrt. Dela je bilo čez glavo, denarja sem imel dovolj.
Počasi sem se naučil živeti samostojno življenje. Sam sem si kuhal, sam sem pral in likal, sam sem pospravljal hišo. Poleg tega sem ob petkih rad zahajal v lokal, kjer so se zbirali moji vrstniki. Imel sem nekaj dobrih prijateljev in petkovi večeri so bili sprostitev.
Ko mi je bilo osemnajst let, sem prvič spal z žensko. Ida je bila dve leti starejša od mene in že nekoliko izkušena dama. Popeljala me je v raj in nisem ga več hotel zapustiti. Toda Ida ni imela vedno časa. Bila je namreč zaročena. Mene to ni motilo, če ni njo, zakaj bi potem mene.
Ano sem spoznal, ko sem dopolnil dvajset let. Bila je leto dni mlajša, črnolasa in imela je lepo postavo. Ujela sva se, postala sva par. Ana je še študirala, k meni je hodila vsak konec tedna. Bilo nama je lepo. Najina ljubezen je trajala štiri leta. Potem je bilo vsega konec. Jaz sem bil zanjo le mizar, ona je študirala za sodnico. Najini poti sta postali preveč različni, da bi ju lahko združila v eno. Njena družba je postajala drugačna. Zanimali so jo drugačni pogovori, drugačne teme. In enostavno je nehala prihajati. Najprej je prišla vsakih štirinajst dni, potem še enkrat na mesec in potem je nekega dne ni bilo več. Bilo mi je hudo. Nanjo sem bil navezan, imel sem jo rad. Takrat sem tudi sklenil, da ne bom več mešal svoja čustva med žensko. Imel jo bom, da to seveda, ampak, brez ljubezni.
In je šlo. Dve leti. Menjal sem ženske, se zabaval, a nikoli zares ljubil. Dokler nisem naletel na njo. Ivana.
Bilo je poletje, vroče in soparno. Ob petkih sem se hladil na terasi lokala skupaj s prijatelji ob kozarcu piva. Že takoj, ko sem jo zagledal, mi je padla v oči. Nekoliko sramežljivo je prišla do naše mize in nas vprašala, kaj bomo. Imela je temno rjave oči in temne dolge lase. Srednje visoko postavo, uhan v popku in vitko telo.
»Si nova pomoč?« sem jo vprašal.
»Ja, delala bom med počitnicami,« mi je prikimala in se mi smehljala.
»Potem bom vsak dan tu,« sem ji rekel.
Postalo ji je nerodno, gledala je v tla.
Ves večer sem jo opazoval in tudi ona je večkrat namenila sramežljiv pogled meni.
Preden smo pozno zvečer odšli, sem stopil do točilne mize in počakal, da je imela prost trenutek.
»Kdaj jutri delaš?« sem jo vprašal.
»Popoldan,« mi je sramežljivo povedala.
»Potem pridem popoldan,« sem dodal, ji pomežiknil in odšel. Čeprav se nisem obrnil, sem čutil na hrbtu njen pogled. Da, res je bila privlačna.
Bila je sobota. Ves dan sem delal in niti nisem utegnil misliti nanjo. Dan je bil vroč, dela je bilo ogromno in kot bi mignil, se je znočilo. Bil sem utrujen in potreben prhe ter hladne osvežilne pijače. Odpeljal sem se domov in pred sabo videl le posteljo. Toda ne. Spomnil sem se nanjo. Najbrž me je že nestrpno pričakovala.
Oprhal sem se in nadišavil. Oblekel sem dolge hlače in oprijeto majico. Naj vidi, da sem lepo grajen!
Ljudi v lokalu je bilo polno in imela je ogromno dela, a me to ni motilo. Sedel sem za točilno mizo, ji naročil kozarec hladnega piva in jo ves čas opazoval pri delu. Sem ter tja se mi je nasmehnila in me lepo pogledala. Spretno je točila kozarce, se nasmihala strankam. Jaz pa sem čakal le, da bo zaključila z delom. Dalj časa, ko sem jo opazoval, bolj všeč mi je postajala.
Končno se je lokal izpraznil. Brisala je še zadnje kozarce in jih postavljala v omaro.
»Te bom lahko pospremil do doma?« sem jo vprašal in prekinil tišino.
Pogledala me je in narahlo prikimala, obraz ji je zalila rdečica, kar me je še bolj spodbudilo. Dajala je očitne znake, da sem ji všeč.
Peš sva se odpravila iz lokala.
»Beno sem,« sem ji povedal in stopil korak pred njo. Obrnil sem se k njej in nekaj časa hodil ritensko in jo gledal v obraz.
»Ivana,« je kratko rekla.
»Koliko si stara Ivana?«
Ta članek se nadaljuje na naslednji strani - KLIKNI TUKAJ >
Stran: 1 2 3 4 5 6
Morda te zanima tudi:

Ko mati ne prepozna svojega sina ...

Mnogo je žalostnih in srce parajočih resničnih zgodb. E...

Zapis življenja: Na drugi strani v oranžni zgradbi

Prišla sem prezgodaj, kar ni moj običaj. Ampak snežne r...

JESENSKA ZGODBA: Samotar

Ivo je živel na gori že vse svoje življenje. Nikogar ni...

JESENSKA ZGODBA: Nečaka

Ko je Hermina stopila iz velike stavbe, kjer je bila za...

JESENSKA ZGODBA: Lepa tatica

Diana je vstajala zgodaj. Rada je imela rana jutra, tak...

JESENSKA ZGODBA: Brez tebe

Znočilo se je, prostor v katerem sedim, je počasi in vz...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Ti je članek všeč? Klikni "Všeč mi je" in podaj svoj komentar.

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo uredniške politike portala MojaLeta.si. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila sodelovanja na portalu.
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Dušica Kunaver

Dušica Kunaver
pisateljica, zbiralka ljudskega izročila


"Najlepše darilo na svetu je tisto, ki si ga sam naredil."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2017 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.