Častni pokrovitelj projekta je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Letos so organizatorji že drugo leto zapored uspešno izpeljali ozaveščevalno-humanitarni projekt Jaz, ti, mi za Slovenijo, ki je tokrat potekal pod geslom Stara plastenka za nov inkubator. V več kot 180 slovenskih vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, fakultetah in drugih organizacijah so skupaj zbrali skoraj 17.000 kilogramov odpadnih plastenk. Na slavnostnem zaključnem dogodku so najboljšim mladim zbiralcem in ustvarjalcem podelili nagrade ter jim čestitali za trud in požrtvovalnost. Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj pa slovesno predali vrednostni bon za sofinanciranje nakupa inkubatorja za novorojenčke v vrednosti 4.000 evrov.
Projektu so se pridružili tudi v Kranju. V zbiralnem mesecu so odpadne plastenke zbirali v 16 vrtcih, Srednji ekonomski, storitveni in gradbeni šoli Kranj, Osnovni šoli Staneta Žagarja, Fakulteti za organizacijske vede v Kranju in Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj. Komunala Kranj je omogočila brezplačno zbiranje v vrečah in na zbirno mesto pri fakulteti postavila tudi velik zabojnik. Poskrbeli so za redni odvoz kar 715 kilogramov odpadnih plastenk, ki so jih pridruženi zbrali v Kranju.
Kot so zapisali organizatorji, je poslanstvo projekta Jaz, ti, mi za Slovenijo povezovanje posameznikov, društev, organizacij ter podjetij, ki so zdravju in zdravemu načinu življenja blizu, prav tako pa so prijazni okolju. Poleg tega ima akcija širši namen. Predvsem si želijo združiti Slovence pri dobrodelnosti, ozavestiti mlade o pomenu zdravega okolja ter odnosa do narave, zbrati čim več odpadne embalaže za namene recikliranja v sodelovanju s podjetjem DROE Unirec in s tem očistiti Slovenijo, izobraziti javnost o zdravem načinu življenja in ljudi prepričati v to, da opustijo stare vzorce življenja v smislu pravilnega ravnanja z odpadno embalažo.
Nedvomno je projekt uspešno združil dobrodelnost in odgovoren odnos do okolja. Odgovoren odnos med drugim pomeni tudi dosledno ločevanje odpadkov, s katerim omogočimo, da odpadki, ki se lahko predelajo, končajo v predelavi in ne na odlagališču. Večina odpadkov danes niso smeti, pač pa surovina za nadaljnjo predelavo. Za reciklažo aluminija porabimo okrog 5 % energije, ki se sicer porabi za pridobivanje aluminija iz boksita. Poleg tega pa proizvedemo približno 95 % manj toplogrednih plinov kot pri proizvodnji novega aluminija.