Namen projekta je krepitev zdravja in preprečevanje bolezni v lokalnem okolju, kjer ljudje živijo in delajo, ter omogočiti boljšo dostopnost in dosegljivost zdravstvenih podatkov v Sloveniji.
Okolje, v katerem ljudje bivajo in delajo, pomembno vpliva na njihovo zdravje, slovenske občine pa se po kazalnikih zdravja pomembno razlikujejo. »S prikazom zdravstvenega stanja želi NIJZ spodbuditi različne deležnike na lokalni ravni, zlasti odločevalce, pri njihovih aktivnostih za promocijo in krepitev zdravja svojih prebivalcev. Izdelki »Zdravje v občini« so namenjeni pregledu ključnih kazalnikov zdravja v občinah v primerjavi s slovenskim in regionalnim povprečjem,« je povedala Ada Hočevar Grom z NIJZ in dodala: »Za lažje spremljanje podatkov in snovanje ukrepov na lokalni ravni smo razvili tudi spletno aplikacijo, ki je dostopna na spletni strani obcine.nijz.si.«
Pomen projekta pri oblikovanju aktivnosti za zdravje na lokalni ravni sta poudarila tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in prim. dr. Ivan Eržen, direktor NIJZ.
Zdrava občina za zdravo Slovenijo
Izdelki Zdravje v občini so oblikovani na podlagi različnih kazalnikov zdravja (prebivalci in skupnost, dejavniki tveganja za zdravje, preventiva, zdravstveno stanje in umrljivost) iz več virov podatkov (NIZ, Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, Onkološki inštitut, Javna agencija za varnost v cestnem prometu, Inštitut RS za socialno varstvo, Ministrstvo za finance RS in Statistični urad RS). Za vsako občino so oblikovane tematske karte s prikazi kazalnikov, kratka publikacija ter tabela s podatki za vse občine, upravne enote in statistične regije. Vsi izdelki so dostopni prek spletne aplikacije obcine.nijz.si, kjer bodo vsako leto posodobljeni in dopolnjeni z novimi javnozdravstvenimi vsebinami, relevantnimi za vse občine. V letošnjem letu so predstavljene vsebine s področja uporabe alkohola, telesne aktivnosti in debelosti.
Na zahodu bolj zdravi kot na vzhodu
Na razlike v zdravju vplivajo različni dejavniki, ki niso nujno povezani s krajem oziroma regijo bivanja. Kljub temu so občine v vzhodnem delu Slovenije v povprečju v nekoliko slabšem položaju od občin na zahodu države. Sicer na razlike v zdravju vplivajo socialno-ekonomski dejavniki (izobrazba, dohodek, zaposlenost), kultura in etnična pripadnost, sistem zdravstvenega varstva, ki se odraža v dostopnosti do kakovostnih in varnih programov preprečevanja bolezni, zdravljenja in rehabilitacije, ter življenjski slog v povezavi z vpetostjo posameznika v ožjo socialno mrežo, njegove bivalne in delovne razmere ter dostopnost do osnovnih dobrin in storitev.
Glede na kazalnike projekta Zdravje v občini prebivalci svoje zdravje kot dobro ocenjujejo v razponu od 75 % do 41,5 % (od najboljše do najslabše občine). Razpon bolniške odsotnosti zaposlenih prebivalcev se giblje od 8,5 do preko 20 koledarskih dni od najboljše do najslabše občine, odzivnost v Program Svit pa je od najboljše do najslabše občine v razponu od 78 % do 44 %.