Na sprehodu po gozdu, med nabiranjem gob, pri delu na vrtu ali med hojo po visoki travi zato zaščita še ni odveč. Tveganje ne izgine s prvim hladnejšim jutrom, temveč je močno odvisno od vremena.
Klopi imajo radi prav jesenske razmere
Klopi so najaktivnejši v toplem in dovolj vlažnem okolju. V Sloveniji njihova sezona običajno traja od pomladi do pozne jeseni, aktivnost pa se lahko spreminja glede na temperaturo in vlago.
Zelo vroče in suho poletje jim pravzaprav ni najbolj naklonjeno. Ko se proti koncu poletja temperature nekoliko znižajo in se vrne več vlage, so lahko razmere zanje ponovno ugodne.
Zato ni nenavadno, da klopa dobimo septembra ali oktobra. Dokler so dnevi dovolj topli, lahko klopi ostajajo aktivni tudi globoko v jesen. Najdemo jih predvsem v podrasti, travi, grmovju, na gozdnih robovih in drugih zaraščenih oziroma vlažnih območjih.
Do kdaj se moramo torej ščititi?
Enotnega datuma, po katerem klopov ni več, ni. Njihova aktivnost se občutno zmanjša šele ob daljšem obdobju nizkih temperatur. V milejših jesenih lahko zato na klopa naletimo tudi novembra, ob dovolj ugodnih razmerah pa se lahko posamezni klopi pojavijo celo pozimi.
Praktično pravilo je preprosto: če se jeseni odpravljate v gozd, med visoko travo, grmovje ali na druga območja, kjer se klopi običajno pojavljajo, se zaščitite tudi septembra in oktobra.
Zaščito je bolje prilagajati razmeram in kraju, kamor se odpravljamo, kot datumu na koledarju.
Jesenski izleti so prav tako priložnost za ugriz
Septembra in oktobra se pogosto več sprehajamo, nabiramo gobe in kostanj, urejamo vrt ali izkoristimo prijetnejše temperature za pohodništvo.
Pred odhodom v naravo je priporočljivo obleči dolge hlače in zaprto obutev. Na izpostavljene dele kože oziroma oblačila lahko v skladu z navodili proizvajalca nanesemo primeren repelent.
Ko se vrnemo domov, pa sledi korak, ki ga ni dobro preskočiti: pregled telesa. Klopi imajo radi predvsem tople in nekoliko bolj skrite dele telesa. Natančno preglejte pazduhe, dimlje, predel za koleni in ušesi, lasišče ter okolico pasu. Preglejte tudi otroke in oblačila, ki ste jih nosili zunaj.
Preberite tudi: Nasveti: Tako se boste uspešno zaščitili pred klopi
Kaj če klopa vendarle najdemo?
Klop, ki je prisesan na kožo, še ne pomeni, da se bomo okužili. Pomembno pa je, da ga čim prej pravilno odstranimo.
Primemo ga s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim potegom izvlečemo. Klopa pred odstranjevanjem ne mažemo z oljem, alkoholom, kremo ali drugimi pripravki in ga ne vrtimo ali stiskamo po nepotrebnem. Mesto ugriza nato očistimo in ga v naslednjih tednih opazujemo.
Če se pojavi značilna rdečina, ki se postopoma širi navzven, je treba obiskati zdravnika, saj je lahko znak lymske borelioze. Pozorni bodimo tudi na druge nenavadne težave po ugrizu, na primer vročino, močan glavobol ali izrazito slabo počutje.
Borelioza ni edina bolezen, ki jo prenašajo klopi
V Sloveniji sta med najbolj znanimi boleznimi, ki jih prenašajo klopi, lymska borelioza in klopni meningoencefalitis (KME).
Proti lymski boreliozi cepiva za ljudi ni, zato sta pomembna preprečevanje ugrizov in zgodnje prepoznavanje bolezni.
Proti KME pa obstaja učinkovito cepljenje. Če veliko časa preživljate v naravi in še niste cepljeni oziroma niste prepričani, kdaj potrebujete naslednji odmerek, se je o tem smiselno pozanimati pri zdravniku.
Cepljenje proti KME ne prepreči ugriza klopa in ne ščiti pred boreliozo, zato je pregled kože po vrnitvi iz narave pomemben tudi za cepljene.
Repelenta torej še ne pospravite
Prvi hladnejši septembrski večer še ne pomeni konca sezone klopov. Če sledi nekaj toplih in vlažnih dni, so lahko znova dejavni. Zato naj repelent, dolge hlače in pregled kože še nekaj časa ostanejo del priprav na jesenske izlete.
Pred klopi se ni treba ščititi do določenega datuma, ampak tako dolgo, dokler vremenske razmere omogočajo njihovo aktivnost. September je v Sloveniji vsekakor še del sezone, ko previdnost ni odveč.