Najprej je potreboval lepa in priznana oblačila. Zavil je v trgovino, kjer je imel na razpolago priznane znamke oblačil po zadnji modi in po zasoljeni ceni.
Z nekaj vrečami se je nato odpravil do prve restavracije, odšel najprej v moško toaleto in se tam uredil. V moderni obleki je bil zelo privlačen. Nasmehnil se je svoji podobi v ogledalu in zadovoljno prikimal.
»Tom, prav vsaka bi padla na kolena pred tabo,« si je rekel in si pogladil lase.
V restavraciji je nato pojedel obilno kosilo, se obnašal kot pravi mogotec in bil temu primerno tudi postrežen.
Ko je spet stal na cesti, je bil pred njim še en večji nakup. Avto. Želel si je limuzino. Nekaj dragega, nekaj razkošnega. Nekaj, kar bi naredilo pravi vtis…
Po nekaj dnevih je imel vse, kar je potreboval. Nastanil se je v mestu, kjer je živela Jane. Sobo je imel v hotelu, ki je bilo najbolj prestižno. Pred hotelom je imel svoj avto, ki so ga vsi občudovali.
Nekaj dni se je sprehajal po mestu, se razkazoval in pripovedoval ljudem o sebi. In ljudje so kmalu pričeli širiti novice, da je v mesto pripotoval zelo ugleden, lep in nadvse premožen mladenič.
Nekega dopoldneva je potrkalo na vrata gospoda Jamesa, Janinega očeta.
»Gospod James, gospod Tom Hill želi govoriti z vami,« je rekla tajnica.
»Je naročen,« je vprašal nezainteresirano in strmel v časopis pred sabo.
»Pravi, da ni. Pravi tudi, da bo kupil vašo hišo,« je nadaljevala tajnica.
James jo je pogledal, se na glas zasmejal in ji namignil, naj ga spusti naprej.
Tom je počasi in samozavestno stopil do Jamesa. Podal mu je roko.
»Gospod…« je pričel James in mu velel, naj sede.
»Hill, Tom Hill,« je povedal.
»Tajnica pravi, da se zanimate za mojo hišo,« je naravnost pričel James, se ob tem neizmerno zabaval.
»Takoj, ko sem prispel v mesto, mi je padla v oči. Kupil bi jo, ponujam vam dvakratno ceno,« je pričel Tom.
»Vila ni na prodaj in njena cena je previsoka,« je povedal James.
»Denar zame ni ovira,« je nadaljeval Tom. »Povejte vsoto.«
»Ne prodam vam je. Verjamem pa, da boste dobili kakršno želite,« je rekel James.
»V tem je danes težava. Hiše, ki bi mi bila všeč, tod okoli ni. V vaši državi sem že skoraj mesec dni, pa nisem našel primerne, razen vaše seveda,« je pričel Tom.
»Tujec?« je vprašal James.
»Da, toda nameravam ostati, razširiti svoj posel,« je pričel Tom.
»S čim se ukvarjate,« je zanimalo Jamesa. Tujec je postal zanimiv, bil mu je všeč.
»Gospod, raje vprašajte, s čim se ne ukvarjam,« se je zasmejal Tom.
»Da?«
»Posel, ki se ga lotim, zagotovo uspe. Imam kup nepremičnin, delnic, denarja, le hiše ne. Hiše, ki si jo želim zase in morda nekoč za soprogo, če bo seveda katera hotela deloholika,« se je smehljal Tom.
»V soboto prirejam zabavo za poslovne partnerje. V vili, ki vam je všeč. Pridite,« je dejal James, mladenič mu je bil všeč, takoj se je videlo, da je njegove vrste človek.
»Pridem, mogoče vas prepričam za vilo,« je dodal Tom.
Segla sta si v roke, nato se je Tom odpravil.
Na cesti se je zasmejal na vsa usta. Uspelo je, starega osla je prelisičil.
Na sobotno zabavo se je dobro pripravil. Uredil se je, prej obiskal frizerja, brivca. Bil je zadovoljen s svojo podobo, ko se je še zadnjič pogledal v ogledalo v hotelski sobi.
Mogočna vila je bila razsvetljena. Zapeljal je pred veliki vhod, parkiral svoj avto in izstopil. Za hip je postal, se razgledal okrog, nato pa odpravil po kamnitih stopnicah do vhoda.
Vstopil je v veliko stopnišče, odložil svoj plašč in se odpravil do velike sobe, kjer je bilo nekaj ljudi.
Takoj, ko je vstopil, ga je James opazil. Z nasmehom je stopil do njega.
»Gospod Tom, veseli me,« je rekel in mu stisnil roko.
»Tudi mene,« je prikimal Tom.
James ga je odpeljal do skupine moških, predstavil mladeniča svojim partnerjem.
»Tom, torej ste prišli iz tujine,« ga je vprašal eden izmed njih.
»Da, moje korenine izhajajo iz sosednje države,« je povedal.
Spraševali so ga o poslu, o družini in Tom jim je razlagal svojo zgodovino, svoj velik posel.