Tudi bratje in sestre, ki so odraščali v isti družini, pogosto zelo različno gledajo na bolezen. To sem nedavno spremljala pri gospe, stari čez 90 let, ki je v začetku leta prebolela kap in je sedaj nepokretna. Živi pri hčerki, ki je morala dobiti precej pomoči, da lahko skrbi zanjo. Hčerka se je pogovorila z zdravnikom, ki meni, da je v takšnem stanju ne bi pošiljali na nobeno preiskavo, če bi bilo potrebno, ampak bi ji omogočili, da bi lahko v miru in brez bolečin umrla. Njen sin, brat gospe, ki skrbi za mamo, pa bi jo še kam pošiljal, v pričakovanju, da jo bodo še kaj izboljšali. S tem, da bi mama umrla, se res ne more sprijazniti. Trenutno je gospa razmeroma v redu, takšna, kot je bila. Sin pa je le dosegel, da so jo poslali na slišanje pljuč, kar seveda ni ničesar izboljšalo.
Zdravnica, publicistka, predavateljica in prevajalka Metka Klevišar kljub upokojitvi še dandanes ostaja aktivna, pomaga ljudem, se z njimi pogovarja in odgovarja na najtežja življenjska vprašanja. Pravi, da bi se o smrti morali bolj pogosto pogovarjati.
Vsak dan pa svoje prijatelje na družabnih omrežjih razveseljuje z življenjskimi mislimi, ki spodbudijo k razmišljanju o vsakdanu. Zgornjo smo za vas izbrali za današnji dan.
PREBERITE TUDI: Metka Klevišar: BREZ TOPLE VODE