Boštjan Gorenc - Pižama je ne le odličen stand up komik in igralec, ampak tudi priznan prevajalec literarnih del, med katerimi je nazadnje izšel tudi mladinski roman Čudo in prav tega je zadnji januarski dan Pižama predstavil – prvič v Sloveniji! – na čajanki v Srečni hiši, katere ambasador je. Roman Čudo, ki ga je izdala založba Ocean, govori o dečku Augustu Pullmanu, ki se je rodil s hudo deformacijo obraza in do desetega leta ni hodil v šolo, ampak je imel zaradi številnih zahtevnih operacij in dolgotrajnih okrevanj pouk doma. Z vstopom v peti razred osnovne šole pa je zdaj njegova edina želja, da bi ga sošolci imeli za običajnega. Toda novi sošolci ne morejo prezreti njegovega nenavadnega obraza. August, ki izredno duhovito pripoveduje o sebi, svoji družini in svetu, ki ga obdaja, na kratko o sebi pravi: »Ne bom opisoval, kakšen sem na pogled. Najbrž je huje od vsega, kar si sploh lahko zamislite.«
S temi besedami in z nekaj prebranimi odlomki je Pižama navdušil tudi udeležence sobotne čajanke v Srečni hiši, ki pa so dogodek sklenili še s seznanitvijo z zadnjo reportažno knjigo z naslovom Od Lizbone do Montreala in San Diega – z dobrim namenom založbe Eko knjiga, katere celoten izkupiček bo namenjen trem mladostnikom v rejništvu.
Ob robu dogodka je Boštjan Gorenc – Pižama zbranim položil na srce, naj nikdar ne pozabijo nase in na to, kdo so, »kajti drugi zagotovo ne bodo«. Še teden pred tem, v soboto, 24. januarja, pa je polni Srečni hiši tudi otroška pisateljica Irma Jančar položila na srce: »… ker smo v resnici vsi enaki, ne glede na našo raso in podobo«. Jančarjeva je sicer malim in velikim gostom Srečne hiše na izjemno topel način predstavila Deset ekozgodbic za lahko noč, ki so prav tako izšle pri Eko knjigi z namenom nudenja jezikovne šole dvema bratcema v rejništvu.
Ilustracije šestih domačih ilustratorjev – Katje Gaspari Leben, Maje Lubi, Ajde Erznožnik, Mete Jarc, Romana Peklaja in Tijane Čvorak -, ki so ilustrirali deset ekozgodbic, pa od konca januarja krasi tudi stene učnega prostora Srečne hiše (ta sicer nudi tudi brezplačno učno pomoč), kjer je razstava z dobrim namenom, kot so jo poimenovali, zamenjala razstavo Lokalno veselje za globalno srečo, v kateri so si sicer risbice in pisma izmenjali otroci iz Krašnje v Lukovici in njihovi gambijski vrstniki. Slednja pa bo odslej gostovala v Osnovni šoli Janka Kersnika Brdo pri Lukovici.
Globalno noto je dogajanju v Srečni hiši pridala tudi januarska predstavitev slikanice Metka v Gvineji Bissau in potopis o tej afriški deželi, ki ga je pripravila Katja Gaspari Leben – ilustratorka in oblikovalka omenjene slikanice v družbi njene avtorice Alenke Žumbar Klopčič, tudi ustanoviteljice Srečne hiše.
Prvi mesec v letu pa je v Srečni hiši minil tudi v znamenju veselih kvačkarij – po navdušenju nad prvimi kvačkarijami smo organizirali še druge! -, druženja tudi z drugimi ilustratorji in ustvarjalci, ki so se jim pridružili na njihovih sobotnih čajankah, vsega tega pa ne bi bilo, če ne bi v hiši gostili tudi več kot dvesto malih in malo večjih obiskovalcev.
Nosilec projekta Srečna hiša je sicer podjetje Eko knjiga, ki dokazuje, da je mogoče podjetništvo usmerjati tudi v odgovorne projekte. Tako že vzpostavljajo tudi neformalna mentorstva med mladostniki v rejništvu in profesionalnimi fotografi, pisci in novinarji, ki si želijo svoja znanja deliti z mladimi.