Z odvetnico, mag. Matejo Likozar Rogelj smo se pogovarjali o oporoki. Preberite si, kaj morate vedeti, preden se lotite sestavljanja in pisanja oporoke.
Kaj je oporoka?
Oporoka je enostranska, preklicna, v predpisani obliki dana izjava volje, s katero neka oseba razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Gre za izjavo poslednje volje oporočitelja. Oporoka je glede nastanka, obstoja in posledic oziroma vsebine odvisna samo od volje oporočitelja, kar tudi pomeni, da za veljavnost oporoke ni potrebno soglasje osebe, ki naj dobi korist z oporoko. Kljub obstoju oporoke pa ima oporočitelj še vedno proste roke glede razpolaganja s svojim premoženjem, saj oporoka nima za življenje oporočitelja nobenega učinka.
Kako se jo sestavi?
Po zakonu o dedovanju je veljavna samo oporoka, ki je napravljena v eni od oblik, določenih z zakonom, in ob pogojih, ki jih postavlja zakon. Oblike oporoke, ki jih ureja zakon o dedovanju so: lastnoročna (holografska) oporoka, pisna oporoka pred pričami (alografska), sodna oporoka in iz nje izvedene oblike oporoke (konzularna, vojaška, oporoka na ladji), mednarodna oporoka in ustna oporoka. Zakonsko urejena je tudi notarska oporoka.
Lastnoročno oporoko sestavi oporočitelj sam, tako da besedilo sam zapiše in se nato na koncu lastnoročno podpiše. Zapis s pisalnim strojem ali tujo roko ne zadostuje, lahko pa tuja roka pomaga voditi roko oporočitelju. Oporočitelj mora oporoko podpisati s svojim osebnim imenom, zadostuje tudi samo ime ali priimek, vzdevek, pod katerim je znan, ali oznaka družinskega razmerja (npr. vaša mama). Datum je koristno označiti, ni pa nujno.
Pisno oporoko pred pričami se napravi tako, da oporočitelj pred dvema pričama izjavi, da je pisni sestavek njegova poslednja volja ter istočasno ob njuni navzočnosti oporoko podpiše. Ni pomembno kdo je sestavek napisal, pomembno pa je, da opročitelj zna brati in pisati v jeziku, v katerem je napisan sestavek oz. oporoka. Oporoko morata podpisati tudi obe priči.
Sodno oporoko je moč napraviti zgolj s sodelovanjem sodišča. Pristojno je okrajno sodišče, kjer ima oporočitelj stalno ali začasno prebivališče. Oporočiteljevo izjavo zapiše ali narekuje sodnik v zapisnik. V kolikor oporočitelj zna pisati in brati nato sam prebere sestavek oporoke in ga podpiše, kar sodnik še uradno potrdi. V primeru, da oporočitelj ne zna brati in pisati, je potrebno sodelovanje dveh prič. V njuni navzočnosti sodnik prebere vsebino oporoke, oporočitelj pa mora nato izjaviti, da je sestavek njegova oporoka, kar potrdi s podpisom. Podpisati se morata tudi obe priči.
Notarsko oporoko se sestavi pri notarju, pri čemer ima oporočitelj dve možnosti. Napravi lahko oporoko v obliki notarskega zapisa, ki jo sestavi notar po ustni izjavi oporočitelja. Ob prisotnosti dveh prič ali drugega notarja, jo nato oporočitelju prebere, slednji pa oporoko na koncu podpiše. Oporočitelj pa lahko napravi pisno oporoko sam ter jo v potrditev izroči notarju. Po zunanji obliki mora ustrezati notarski listini.
Ustna oporoka je izredna oblika oporoke in velja samo v primeru, da oporočitelj zaradi izrednih razmer (poplava, potres, epidemija, vojni dogodki, nenadna težka bolezen, naglo, nepričakovano poslabšanje bolezni, nesreča v gorah...) v času testiranja ni mogel napraviti pisne oporoke. Oporočitelj svojo poslednjo voljo izjavi ustno pred dvema pričama, ki morata biti sočasno navzoči in morata izjavo volje nemudoma zapisati oz. jo ustno reproducirati pred sodiščem. Veljavnost ustne oporoke je časovno omejena in sicer le za čas trajanja izrednih razmer in še največ 30 dni po prenehanju le-teh.
Ali mora biti oporoka overjena pri notarju ali je dovolj, da jo podpišejo priče?
V kolikor oporočitelj sestavlja pisno oporoko pred pričami, zadostuje prisotnost in podpis dveh prič, ki imajo sposobnost biti priče. Notarska overitev se ne zahteva.
Ali je oporoka enakovredna pogodbi?
Pogodbe ne gre enačiti z oporoko, saj je pogodba po svoji definiciji pravni dogovor, ki nastane s sporazumom pogodbenih strank in s katerim se ustvarijo, prenehajo ali spremenijo pravice in pravna razmerja. Pogodba je obvezujoča za pogodbene stranke. Medtem ko oporoka predstavlja eno stranko izjavo volje oporočitelja, pri čemer ne pride do sporazuma več strank. Prav tako ne zavezuje dedičev, saj se dedovanju v postopku dedovanja lahko odpovedo.