Ministrica za zdravje je poudarila, da mora biti pacient v središču zdravstvenega sistema, čemur pri svojem delu in usmeritvah vedno sledijo. »Pri vas že deluje Centralna urgentna služb. Vanjo se vključujejo vsi trije zdravstveni domovi na Obali. Takšno sodelovanje je primer dobre prakse, ki jo bo delovanje urgentnega centra Izola samo še nadgradilo,« je dodala.
Do konca letošnjega leta se bosta dispečerskemu centru na Obali pridružila še centra v Ljubljani in Mariboru. Ministrstvo že izobražuje osebje za delo v dispečerski službi zdravstva. Po vzpostavitvi centrov v Ljubljani in Mariboru bomo imeli za celo Slovenijo prvič objektivne podatke o številu intervencij in dostopnih časih. Z njimi si bomo pomagali pri vzpostavitvi satelitskih urgentnih centrov.
Triaža je drugi pomembni gradnik v sistemu nujne medicinske pomoči in se je v praksi urgentnih centrov že izkazala kot pomembna pridobitev za paciente. Z njeno pomočjo hitreje razporedijo paciente, življenjsko najbolj ogroženi pa takoj dobijo pomoč.
Pacienti so v zadnjih mesecih, ko delujejo novi urgentni centi v Sloveniji, že ugotovili njihov doprinos. Žal ne samo tisti, ki nujno medicinsko pomoč zares potrebujejo, pač pa tudi tisti, ki v nove, sodobno opremljene prostore prihajajo iz različnih, ne nujnih razlogov. S tem po nepotrebnem obremenjujejo zdravstvene delavce v urgentnih centrih. Tako prebivalci kot tudi zdravstveni delavci se bomo morali skupaj naučiti kdo v urgentne centre zares sodi in kdo ne.
»Naj se ob tej priložnosti zahvalim vsem, ki ste sodelovali in omogočili izgradnjo in vzpostavitev Urgentnega centra Izola. Predvsem pa zdravstvenim delavcem, ki včasih tudi v težkih pogojih opravljate svoje poslanstvo,« je zaključila ministrica za zdravje.