Popolna ljubezen

Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Kosilo je bilo kuhano, vonj po njem me je pričakal že v hodniku. Zlatega moža imam. Iz otroške sobe je pritekla Teja in mi skočila v naročje.
»Mami, mami, kje si bila,« je rekla in me objela.
»V službi. Malo se je zavleklo,« sem ji razložila.
»Sta spet pol delavnega dne z Eriko prečebljali, kaj,« se je iz kuhinje zaslišal Matijev glas.
»Eni delamo,« sem mu zabrusila v šali nazaj.
»Aha, sploh, če je zraven najboljša prijateljica,« ni odnehal.
»Verjemi, da se med delom niti pogledava ne,« sem resno rekla.
»Oh, popolnoma verjamem. Najbrž se pretvarjata, da se sploh ne poznata,« se je smejal.
Zamahnila sem z roko, stopila k njemu za štedilnik in ga poljubila.
Sedli smo za mizo in pojedli, nato je Teja odšla v sobo.
»Ivo naju vabi na kavo,« sem se spomnila, ko sem zlagala posodo v pomivalni stroj.
»Greva,« je vprašal Matija.
»Zakaj pa ne,« sem skomignila z rameni. Pospravila sem po kuhinji, nato pa smo se vsi trije odpravili k sosedu. Teja je rada šla tja. Milena je imela ogromno zbirko punčk še iz otroštva in Teji je dovolila, da jih vzame v naročje in počeše.
Pozvonili smo pri stranskih vratih in zaslišali Milenin glas, naj vstopimo.
»Ojla, sosedje! Lepo, da ste se malo spomnili na naju,« je zažvrgolela Milena. Kot vedno je bila brezhibna. Bila je visoka, imela vitko postavo, ozek pas, bujno oprsje. Sicer je zatrjevala, da je popolnoma naravno, toda to smo jemali z rezervo. Vedno je bila oblečena nekoliko izzivalno in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Dolge svetle lase je imela tokrat spete v čop, ki je padal po njenem hrbtu. Oblečena je bila v svetlo modro majico z globokim izrezom na hrbtu. Tako se je lahko lepo videlo nekaj njenega čipkastega nedrčka in pa seveda popolno barvo, ki jo je pridno nabirala v solariju vso zimo. Imela je ozke bele, skoraj prosojne hlače, pod njimi se je lahko lepo videlo svetlo modre tangice. Bila je nasmejana tako kot vedno.
»Pridite, Ivo je že v zimskem vrtu. Čaka na vas,« nas je povabila naprej.
Odšli smo v lepo opremljen zimski vrt. Ivo je sedel na enemu izmed pletenih naslonjačev in bral knjigo. Ko nas je opazil, jo je odložil in namignil, naj prisedemo.
»Pridi, Teja, greva kuhat kavo,« je povabila Milena Tejo s sabo, midva pa sva sedla.
»Prinesi še steklenico rdečega,« je za njo zaklical Ivo.
Tako kot vedno, smo se sproščeno pogovarjali, Milena je prinesla kavo in pecivo, nato rdeče vino in lahek prigrizek. Vedno smo bili lepo postreženi pri sosedovih.
Teja je uživala in sploh ni želela domov, ko sva z Matijem ob osmi uri zvečer vstala.
»Spat bo treba, jutri je nov dan,« ji je povedal Matija.
»Ampak, pri teti Mileni je tako lepo,« je potožila.
»Oh, ljubica, večkrat boš morala priti na obisk,« je vzkliknila Milena in jo cmoknila na čelo.
»Mami, bom lahko,« je Teja takoj zagrabila.
»Če bo imela Milena čas, boš lahko odšla k njej za nekaj minut,« sem prikimala.
»Teta Milena, lahko pridem že jutri,« je prosila Teja.
Milena se je nasmehnila in prikimala.
Potem smo se končno poslovili.
Naslednjega dne nas je v službi razveselila sodelavka Meta.
»V petek vabim na pijačo,« je rekla, ko je pokukala v pisarno.
Jaz in Erika sva dvignili glavi.
»Praznujem,« je dodala.
»O, rojstni dan! Koliko, Meta, koliko jih imaš na grbi,« se je šalila Erika.
»Praznujem dve leti odkar sem drugič srečno ločena,« je pojasnila.
Pričeli sva se smejati. »Ti pa res praznuješ prave stvari,« je rekla Erika.
»Torej gresta,« je vprašala.
»Kam, kdaj,« sem rekla.
»V petek ob osmi uri. Gremo na večerjo, pa na kak kozarček. Že dolgo nismo šle,« je pojasnila.
Strinjali sva se. Res je minilo že kar nekaj časa, odkar smo šle zvečer ven. Včasih smo hodile bolj pogosto. Res je bil že skrajni čas.
Z Eriko sva tokrat obe zaključili ob času s službo. Odšli sva proti domu.
»Se popoldne kaj vidimo,« sem jo vprašala.
»Lahko bi kam šli. Vreme je super,« je kimala Erika.
»Gremo peš do turistične kmetije,« sem predlagala. Večkrat smo šli tja. Hoje je bilo za slabo uro. Ravno prav.
»Res bi lahko šli. Čez eno uro bomo pri vas,« je rekla.
Odšla sem domov, Matija se je strinjal. Na hitro smo pojedli kosilo, ki sem ga pripravila že prejšnji večer, nato pa smo se uredili.
»Danes naj bi šla k Mileni,« je bila Teja nekoliko užaljena.
»Boš šla pa jutri. Danes gremo na sprehod z Eriko in njenimi,« sem ji povedala.

Spremljajte Moja leta na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Starejše novice:
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Milena Miklavčič

Milena Miklavčič
novinarka, pisateljica


"Od nas samih je odvisno, s katero nogo bomo vstali. To je recept za uspešno življenje, ne nazadnje tudi v zrelih letih."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2025 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.