Kolikokrat se vaša razmišljanja končajo s stavkom »Če bi se prej spomnil/a …« in kako vsakdanji vam je odgovor»Pozabil/a sem.«? Razlogov, zakaj se včasih ne spomnimo imena, številke, dogodka ali drugega dejstva, je več, vsi pa so povezani z delovanjem naših možganov.
Možgani predstavljajo le 2 % telesne teže, a porabijo kar 20 % vse telesne energije, 20 % vdihanega kisika in 20 % zaužitih hranil. Večino energije porabijo za delovanje, torej prenašanje živčnih signalov, kar tretjino pa za vzdrževanje in obnovo, ki sta pomembna tudi za ohranjanje spomina in koncentracije.
Trening, ki bo okrepil možgane in povečal umsko sposobnost.
O tem, ali lahko možgane krepimo podobno kot mišice, obstajajo različna mnenja. Prof. dr. Samo Kreft poudarja, da je mentalna oz. umska sposobnost večplasten pojem, ki zajema tako sposobnost logičnega razmišljanja, pozornosti, kreativnosti in pomnjenja (kratkoročni in dolgoročni spomin). Zato možganom težko predpišemo podoben trening kot mišicam, lahko pa podpremo njihovo delovanje z zdravim načinom življenja, ki vključuje dovolj spanja in zdravo prehrano. K obnovi možganov in posledično dobremu spominu prispevajo predvsem naslednja hranila: aminokisline, vitamini, minerali ter antioksidanti, ki jih je največ v zelenjavi in sadju, predvsem temnem jagodičevju.
Kadilci in neaktivni, pozor!
S časom naše umske sposobnosti opešajo, tudi če dobro skrbimo za spanje, vnos vode in prehrano. Nanje namreč vplivajo tudi hiter življenjski ritem, stres in drugi negativni dejavniki iz okolja. Pešanje je še hitrejše pri kadilcih in ljudeh s pomanjkljivo telesno aktivnostjo, bolj so mu podvrženi še ljudje s spremljajočimi bolezenskimi stanji, kot so povišana krvni tlak in/ali holesterol v krvi, sladkorna bolezen.
Pešanje umskih sposobnosti se kaže kot oteženo razmišljanje in slabše pomnjenje, temu pa se lahko pridružijo še čustvene težave, oteženo govorno izražanje in zmanjšana motivacija za kakršne koli aktivnosti. Pogosto se pešanje umskih sposobnosti in z njimi tudi spomina pojavi precej neopazno, oz. ga opazimo šele takrat ko je že precej napredovalo. Dober spomin je namreč precej relativna stvar in ker je pozabljanje do določene mere normalno, se pogosto ne zavedamo, kdaj je stopnja pozabljanja postala že prevelika.
Zakaj bi pozabljali, če lahko ohranjate svoj spomin aktiven in vitalen?
Čeprav smo zapisali, da težko govorimo o univerzalnemu treningu za možgane, podobno kot za mišice obstajajo tudi aktivnosti in tehnike, s katerimi lahko krepimo in izboljšujemo spomin in koncentracijo. Prav gotovo poznate verz »pred ki, ko, ker, da, če vejica skače«, prek katerega si lažje zapomnimo, kam v povedih postaviti vejico. Ali tehniko prepoznavanja položaja lune prek črk C (crkuje) in D (debeli).
Z nekaj enostavnimi
tehnikami lahko skrbite za svoj spomin tudi med vsakodnevnimi aktivnostmi:
1. Stvarem, ki jih pogosto iščete, določite stalno mesto.
2. Po pogovoru ponovite, kar vam je nekdo povedal.
3. O predmetu pogovora skušajte izvedeti kakšno zanimivo podrobnost.
4. Organizirajte si dnevne opravke in prehrano.
Poizkusite prehransko dopolnilo Memoaid iz Medexa!
Memoaid vsebuje ginseng, pantotensko kislino ter izvleček gozdnih borovnic in grozdja Memophenol™. Zadnji je plod večletnih raziskav in ima sinergijski učinek, to pomeni, da se grozdje in borovnice dopolnjujejo. Grozdje namreč za kar 5x poveča prehajanje ključnih sestavin borovnic v kri. Memophenol je patentiran in ima s klinično študijo dokazano delovanje.
Tudi ginseng in pantotenska kislina imata s študijami potrjen vpliv na kognitivne sposobnosti in delovanje spomina.
Le kdo si ne bi želel spomina in koncentracije kot v mladosti?