Po starih običajih je z rožami, ki bodo krasila okenske police in balkone tja do oktobra, dobro počakati, da so ledeni možje mimo. Ti lahko prinesejo škodo tudi nekaterim vrtninam, kot so paradižnik, fižol, paprika, bučke. Predstavljajo torej nekakšno vremensko mejo. Ko so ledeni možje mimo, ni več nevarnosti za zmrzal in nizke temperature. Če pa se povrhu vsega še Zofka dobro zlije, bo poletje toplo in sončno.
Prvi je sv. Pankracij, ta goduje 12. maja. Je zavetnik otrok, mladih rastlin in cvetja. Zanj velja ljudski rek: "Če Pankracij sonce peče, sladko vince v klet priteče."
Drugi je sv. Servacij. Ta goduje 13. maja. Njega častijo kot zavetnika proti pozebi in proti mišim ter podganam.
Tretji, zadnji ledeni mož pa je sv. Bonifacij, ki goduje 14. maja. Ko je ta mimo, tudi nevarnosti za pozebo ni več.
15. maja goduje sveta Zofija, ki ji mnogi pravijo mokra ali kar "uscana" Zofka. Zanjo velja rek: "Če Zofija zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni."
Nekoč so majske svetnike jemali zelo resno. Ko so bili ledeni možje mimo, se je pričelo sajenje po njivah; na dan, ko goduje Zofka, pa so otroci prvič lahko sezuli čevlje in bosi tekali naokrog.
Omeniti pa moramo tudi fižolovega Janeza. Ta je na koledarju dan za Zofko, zapisan kot sveti Janez. A ker so na ta dan včasih sadili fižol, se ga je prijelo ime fižolov ali fižolčkov Janez. Zaradi ledenih mož in Zofke, ki lahko prinesejo zmrzal, fižola prej ni vredno saditi, saj lahko pozebe, so menili nekoč.