Prostovoljske dejavnosti prinašajo bogato učno izkušnjo, omogočajo razvoj družbenih veščin in kompetenc ter prispevajo k solidarnosti.. Delo, ki ga opravljamo prostovoljci vseh starosti, je ključno za razvoj demokracije in eno izmed temeljnih načel Evropske unije.
V povezavi s prostovoljstvom je pri nas prezrto prostovoljstvo v kulturi, kjer je delujočih preko sto trideset tisoč članov vključenih v kulturnih društvih, v zborovskem petju, ljudskih plesih, sodobnem plesu, orkestrskem muziciranju, gledališču itn.
Preberite tudi: Nasilje nad starejšimi se povečuje – v različnih oblikah in vsebinah Ljubiteljska kultura na Slovenskem je bila od nekdaj nadpovprečno razširjena, njen osnovni namen pa je bil individualno in kolektivno kulturno izražanje in izkazovanje identitete. Glede tega se ljubiteljska kultura ne razlikuje od poklicne kulture; je tesno povezana z narodno politiko, z integrativnimi procesi v lokalnem okolju, povezuje ljudi, jih uči sobivanja, kaže pot k skupnim projektom, utrjuje solidarnost in na tej osnovi lahko stečejo tudi kulturne akcije z dobrodelnim namenom.
Ljubiteljsko kulturo rešuje dobrodelnost posebne vrste: prostovoljci si namreč znamo pomagati sami. Take kategorije dobrodelnosti mednarodna klasifikacija sicer ne pozna, vendar je najpogosteje odrešilna.
Vključitev v kulturi pomeni tudi vseživljenjsko učenje, ki ni le učenje iz knjig, ampak tudi spoznavanje in predajanje kulturne dediščine in običajev. Tudi ljubiteljska kultura ustvarja ugodno kulturno klimo ter vzgaja občinstvo. Vanjo je vpetih veliko zanesenjakov z veliko pristne srčne kulture. V njej je velik poudarek tudi osebnemu razvoju. Šele doseženo ravnovesje med intelektualno, duševno, duhovno, čustveno in fizično platjo nam omogoči uravnovešeno in zaokroženo delovanje. V kulturnih društvih se učimo vse življenje: učimo se za vsak javni nastop! Naj postrežem z lastnim primerom, saj moram danes stalno vaditi tudi doma, več kot nekoč, da ohranjam potrebno kvalitetno raven.
Preberite tudi: Kako povedati, kaj te teži Ni res, da so poklicni orkestri svetlobna leta boljši od amaterskih. Meja med njimi je včasih tanka. Nepravično, nestrokovno in neetično je, da glasbena kritika niti s kančkom očesa ne zre na ljubiteljsko pihalno muziciranje. Podobno velja za zbore, folkloro, gledališče in druge kulturne dejavnosti. Biti v ljubiteljski kulturi ni konjiček; ne pretiravam, če rečem, da je to način življenja!
Torej - člani kulturnih društev smo tudi prostovoljci. Prostovoljstvu v kulturi je potrebno priznati vrednost, ki je predvsem moralna, saj bogati življenje tako nam prostovoljcem v kulturi kot tisočim, ki jim je naša ustvarjalnost namenjena!