Seveda ima posledice tudi t. i. negativna naravnost, ki običajno na posameznika ne delujejo tako blagodejno kot te, naštete v zgornjem odstavku. Zato poglejmo, kako lahko pozitivno naravnost pri sebi še dodatno razvijemo.
1.Prevzemimo odgovornost za svoje življenje.
Prenehajmo iskati krivce za vse, kar se v našem življenju ne odvija v skladu z našim načrtom, temveč sprejmimo odgovornost za svoje delovanje. Saj poznamo tisto misel – ni pomembno, kakšne karte si dobil, temveč kako boš z njimi igral. Ni realno pričakovati, da bomo v življenju izkušali samo prijetne stvari. Ni realno pričakovati, da nikoli ne bomo padli. A vendar je ob vsakem padcu le na nas, ali bomo ostali na tleh ali pa vstali in nadaljevali svojo pot. Zato prevzemimo odgovorno za to, kar lahko naredimo sami v sedanjem trenutku.
2.Prevzemimo odgovornost za svoje počutje.
Prenehajmo iskati krivce za svoje slabo počutje in razpoloženje. Prevzemimo odgovornost za vse, kar čutimo, in se zavedajmo, da vsa čustva izhajajo iz nas in ne iz drugih ali okoliščin. Mi smo tisti, ki ljudem, stvarem in dogodkom pripisujemo pomen in prav ta je tisti, ki vpliva na naša čustva in razpoloženje.
3.Opustimo primerjanje z drugimi.
Ego je tisti, ki nas stalno žene, da se primerjamo z drugimi. Delček nas verjame, da takšni, kot smo, nismo dovolj dobri in da potrebujemo nekaj izven sebe, da bi to bili. Zato hrepenimo po tem, da bi bili najlepši, najboljši, da bi imeli največjo hišo, najimenitnejše obleke, najboljši avto, največ denarja. Ta delček nas je tisti, ki se oglasi in pravi, da je življenje krivično, ker ima drugi več kot mi, ker je lepši, pametnejši in uspešnejši kot mi in nas prepričuje, da moramo v boj za mesto najboljšega. Ampak v tekmi primerjanja z drugimi ne moremo zmagati. Dokler bomo občutek, da smo dovolj dobri, iskali izven sebe, bomo vedno našli nekoga, ob komer se bomo doživljali kot slabšega ali manjvrednega.
4.Opustimo pretekle zamere.
Dokler bomo verjeli, da je odpuščanje nekaj, s čimer našemu »nasprotniku« naredimo uslugo, bomo vztrajali v zameri. Ko bomo razumeli, da je odpuščanje usluga, ki jo naredimo sebi, bomo stopili na pot odpuščanja.
5.Osredotočimo se na to, kar imamo.
Že velikokrat slišano, a po mojih izkušnjah (pre)malokrat realizirano. Še vedno mnogi večji del svoje pozornosti namenjajo stvarem, ki jih nimajo, in pri tem pozabljajo na blagoslove, ki jih imajo. Ob tem se spomnim dogodka, ko sem bila priča pogovoru dveh znancev. Malodane tekmovala sta, komu je v življenju težje, in ob tem oba pozabila na vse blagoslove, ki jih imata. Prav takrat, ko se zdi, da gre vse narobe, je pomembno, da ne pozabimo na vse, kar gre v pravo smer. In verjemite mi, vedno lahko najdemo nekaj, kar je prav, vedno lahko najdemo blagoslove, ki bogatijo naše življenje, in se zanje lahko zahvalimo. Ti blagoslovi so lahko v obliki zaposlitve, zdravja, otrok, družine, hišnega ljubljenčka, prijateljev, sončnega popoldneva, hrane in pijače, ki jo zaužijemo, stanovanja, zakladnice znanja v obliki knjig, dokumentarnih filmov in še bi lahko naštevala.