Dejstvo je, da smo vpeti v medsebojne odnose že pred rojstvom, praktično se že v maternici začne naš prvi odnos, to je odnos s svojo mamo. Veliko študij je že potrdilo, da je 9. mesečno »sobivanje« z mamo zelo pomembno. Otrok občuti materine občutke, kot na primer njeno žalost, skrbi, strahove in zelo pomembno je, da se otrok počuti povezan z mamo.
Znanstveno je dokazano, da so tudi otrokova prva tri leta najpomembnejša. V tem obdobju ima največji vpliv naša mama in njeni občutki. Zanimivo je, da imajo naše celice spomin in če je bila mama v času nosečnosti zaskrbljena, osamljena in nesrečna, potem nosimo tudi mi te zapise in največkrat se tega sploh ne zavedamo.
Posledično se tudi otroci ne počutijo varne, ljubljene, podprte in si vedenje mame lahko razlagajo napačno. Njihov obrambni mehanizem je zelo pogosto tak, da se naučijo tlačiti svoja čustva, ali po domače – naučijo se nič čutiti.
Ker pa je naše telo modro, si želi pozdraviti ta ista potlačena čustva in prav zato privlačimo v življenje situacije, ob katerih občutimo iste občutke, ki smo jih nekoč potlačili z namenom, da jih pozdravimo.
Na primer, če nismo dobili občutka varnosti in povezanosti v svojem otroštvu, ga zagotovo iščemo pri partnerju, od katerega pričakujemo občutke varnosti, podprtosti in ljubljenosti. Se pravi, da pričakujemo, da nam bo vse to dala druga oseba, namesto, da bi te občutke že imeli v sebi.
Tukaj se začnejo zgodbe konfliktov, kot so dokazovanje, kdo ima prav, zakaj partner ni naredil tako, zakaj nam ne da tega in onega, skratka spisek obtoževanja je neskončno dolg. Le komu od nas take situacije niso poznane?
Torej, kakšna je rešitev, da smo namesto v konfliktnih odnosih raje v harmoničnih odnosih?
Najprej moramo drugače pogledati na konfliktno situacijo in prvi korak je prav gotovo ta, da prenehamo obtoževati partnerja. Razumeti moramo, da nam partner pravzaprav kaže tisti naš primanjkljaj, ki ga nosimo že od otroštva.
Pot razrešitve konfliktnih odnosov nas pelje k ozaveščanju tistega občutka ali čustva, ki nam ga konfliktna situacija kaže. Npr. trudimo se in trudimo s partnerjem, on pa še opazi ne tega. Torej, se lahko počutimo neslišane, nepomembne….. In ravno tu je »catch« do razrešitve konflikta.
Ko ozavestimo čustvo, ki je v nas še nerazrešeno, ga je treba samo še odčutiti v telesu. Naša »ranjena« čustva so namreč z nami vse, dokler jih ne odčutimo. Ko je vzorec predelan, takšnega konflikta ne potrebujemo več.
Otroci zelo težko prenašajo prepire staršev in začnejo tlačiti svoje občutke ter sebe kriviti za nastale situacije. Žal, je veliko primerov, ko ne zmorejo več prenašati kričanja, obsojanja, kritiziranja in drugih napetosti v družini. Takrat dostikrat zbolijo, saj na tak način dobijo pozornost staršev, ki je drugače ne.
In to je pomembno poglavje v naši Šoli za ženske, kjer se učimo prav to, ozaveščanje in zdravljenje čustvenih ran. Tako naši odnosi postanejo veliko bolj harmonični, ne zapletamo se več toliko v konflikte, kar opazijo tudi naši otroci, ki so definitivno bolj srečni in umirjeni.
Zatorej je res vredno delati na svojih ranjenih čustvih in to bo najboljša popotnica, ki jo lahko damo sebi in otrokom. Tudi na vseh ostalih področjih imamo veliko boljše odnose, tako s starši, sovrstniki, sodelavci pa tudi z nadrejenimi.
Če si želiš tudi ti izboljšati svoj odnos s partnerjem, z otroci, starši ali z nadrejenimi, ti bom z veseljem pomagala. Seveda pa je potrebno, da narediš prvi korak in me kontaktiraš...
Avtorica prispevka je Nadica Lukman.
Nadica Lukman je ambasadorka spletnega portala MojaLeta. Pravi, da so jo najbolj oblikovale težje življenjske preizkušnje, ko je iz vloge žrtve stopila v svojo moč. Danes pomaga predvsem ženskam v okviru Kluba srečna ženska, je djotiš astrologinja in mentorica za osebno rast. Najdete jo tudi na https://srecnazenska.si/