Ti podatki niso presenečenje, temveč nadaljevanje trenda, ki se krepi že desetletja in ima vse večji vpliv na družbo, zdravstveni sistem in socialno politiko.
Kako hitro se je Slovenija postarala
Podatki Statističnega urada kažejo, da je bila Slovenija v začetku 90. let bistveno mlajša družba. Leta 1991 je bilo starejših od 65 let približno 11 % prebivalcev, danes pa se je ta delež skoraj podvojil. Hkrati se je število starejših povečalo z okoli 240.000 na več kot 460.000 oseb, kar pomeni, da staranje ni le relativno, temveč tudi absolutno.
To potrjuje tudi rast povprečne starosti prebivalstva. Po podatkih Statistike Slovenije je bila povprečna starost prebivalca leta 1991 približno 35,9 let, danes pa znaša okoli 44 let, kar pomeni več kot osemletni dvig v dobrih treh desetletjih.
Posebej izrazita je rast števila zelo starih ljudi. Skupina starejših od 80 let – in celo starejših od 100 let – se večkratno povečuje, kar je neposredna posledica daljše življenjske dobe in boljših življenjskih razmer, navaja Statistika Slovenije.
Preberite tudi: Dostojno staranje: med željo po domu in realnostjo domov za starejše
Slovenija v evropskem okviru
Čeprav se Slovenija hitro stara, po starostni strukturi ni izjema v Evropi. Delež prebivalcev, starejših od 65 let, je v Sloveniji zelo blizu povprečju EU-27, ki znaša približno 21,6 %, kažejo podatki Statistike Slovenije in Evropske komisije.
Nekatere države so še starejše. Italija ima že približno 24 % prebivalcev, starejših od 65 let, nad evropskim povprečjem pa so tudi Nemčija, Portugalska, Finska in Grčija. Na drugi strani imajo države, kot sta Irska in Luksemburg, še vedno bistveno mlajšo populacijo, z manj kot 15 % starejših prebivalcev.
Po podatkih Evropske komisije se je delež starejših v EU povečal z okoli 16,4 % leta 2004 na več kot 21 % danes, kar pomeni, da je staranje prebivalstva skupen evropski pojav – ne zgolj slovenska posebnost.
Preberite tudi: Kaj Svetovna zdravstvena organizacija meni o slovenski zdravstveni reformi?
Zakaj staranje ni le statistika
Staranje prebivalstva ima konkretne posledice za vsakdanje življenje. Z rastjo deleža starejših se namreč povečuje tudi razmerje med starejšimi in delovno aktivnimi prebivalci, kar pomeni večji pritisk na pokojninski sistem. Manj ljudi vplačuje prispevke, več jih prejema pokojnino.
Hkrati staranje pomeni večjo potrebo po zdravstvenih storitvah, dolgotrajni oskrbi in socialni podpori, kar potrjujejo tudi okoljski in družbeni kazalniki. Starejša starost je pogosteje povezana s kroničnimi boleznimi, zmanjšano samostojnostjo in potrebo po pomoči.
Pomembna dimenzija staranja so tudi socialne spremembe. Več starejših živi samih, večje je tveganje za osamljenost in socialno izolacijo, še posebej pri tistih, ki nimajo dostopa do digitalnih orodij in storitev.
Na trgu dela se staranje kaže v pomanjkanju delovne sile, zlasti v zdravstvu, sociali in nekaterih tehničnih poklicih. Zato se vse pogosteje odpira razprava o podaljševanju delovne aktivnosti, vseživljenjskem učenju in prilagoditvah delovnih mest za starejše.
Preberite tudi: Vsak tretji zdravnik v Evropi je starejši od 55 let – kaj to pomeni za paciente?
Pogled v prihodnost
Demografske projekcije Urada RS za makroekonomske analize in razvoj kažejo, da se bo ta trend nadaljeval. Do leta 2050 naj bi bilo v Sloveniji več kot 30 % prebivalcev starih 65 let ali več, medtem ko se bo delež delovno aktivnega prebivalstva še zmanjševal.
To pomeni, da bo vprašanje zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojnin in socialne vključenosti v prihodnjih desetletjih eno osrednjih družbenih vprašanj.
Najnovejši podatki potrjujejo, da staranje prebivalstva v Sloveniji ni prihodnji problem, temveč realnost sedanjosti. V zadnjih 20 do 30 letih se je delež starejših skoraj podvojil, kar vpliva na pokojninski sistem, zdravstvene in socialne storitve, trg dela in kakovost življenja.
Za generacije, stare 50 let in več, to pomeni več izzivov, a tudi več priložnosti, da se staranje v Sloveniji oblikuje bolj aktivno, bolj vključujoče in bolj dostojanstveno.