No, bil mi je všeč, toda bila sem prepričana, da jaz njega sploh nisem zanimala.
»Vida in Janko spet zamujata,« je nejevoljno rekla Taja.
»To sta zakonca, ki živita pod Mihom, torej v prvem nadstropju nasproti naše Rozalke. Sta glasbenika. On je učitelj glasbe, ona je poklicna pevka, njuna hči Klarisa pa se uči baleta,« mi je razložila Hana.
Prav dobro, da sem jo spoznala. Tako sem poznala že skoraj vse sostanovalce.
»Kdo pa živi v pritličju?« sem jo vprašala.
»Izidor,« se je oglasila Taja, ki je poslušala najin pogovor. »On je čudak. Samo konec tedna je tu. Samotarski je, ne vemo, kje je med tednom, najbrž v Ljubljani, star je mislim, da okrog petinštirideset let in je samski. Pa ti rečem, da je povsem nezanimiv.«
»No, zadnjič je bil dobre volje, povabil naju je na kavo, a ne Tomaž,« je rekla Hana in dregnila svojega moža, ki je zamišljeno sedel zraven nje.
»A Izidor? Ja, slišal sem, da je dobil sina,« je dodal Tomaž.
»Sina?« je bila začudena Taja.
»Tako je rekel zadnjič, ko sva se srečala,« je kimal Tomaž.
»Pa nismo nič zalili. Ga bomo pa spomnili, da se spodobi,« je dodal Drejc in udaril z roko po mizi.
»Drejček, prinesi še piva, Nina in Hana imata prazni steklenici,« je namignila Taja svojemu izvoljencu.
»Kaj pa praznujemo?« sem tedaj vprašala. Med zbrano družbo, sem se kmalu počutila zelo dobro.
»Petek,« je dejal Drejc in Taja se je zarežala.
»Ja, in slabo voljo Rozalke, ki bo vsak hip pridrvela pred vrata,« je dodal Miha, ki je bil do sedaj bolj tiho.
Pozvonilo je pri vratih in istočasno so se odprla. V sobo sta vstopila še zadnja dva povabljenca.
»To pa sta naša zamudnika, glasbenika Janko in Vida,« mi je rekla Hana in se jima nasmehnila.
Predstavila sem se jima, Vida me je prestrašeno pogledala. Seveda, ona je bila tista, ki je tako strastno objemala Tomaža, Haninega moža. Če sta že varala, je bilo skrajno neodgovorno in neprevidno, da sta to počela na hodniku in se nista raje umaknila, sem si mislila.
»Vida in Janko sta najina najboljša prijatelja,« mi je razlagala Hana in se jima smehljala.
Prikimala sem. Oh, uboga Hana, ko bi vedela!
Zabava se je pričela. Drejc je prižgal radio, a jakost je uravnal tako, da se je dalo normalno govoriti. Pogovor med povabljenimi je bil sproščen in kmalu sem se vživela vanj.
Pili smo, nekateri so kadili in zbijali šale ter se smejali. Nato je Taja ukazala, naj zaplešemo.
Plesali smo drug z drugim. Kdor je prvi prišel mimo, je bil pravi. Bila sem dobre volje in zelo sproščena. Kmalu pa sem tudi opazila poglede Miha na sebi. Srce mi je vztrepetalo. Torej je upanje zame, nekdo me gleda! In bila sem še bolj dobre volje. In zaradi tega, ker sem bila po naravi sramežljiva, sem kar hitro praznila steklenice piva. Upala sem, da mi bodo vlile pogum. Kmalu je pričelo okrog mene vse plesati, vem, da sem se odpravila na stranišče in tam sedela kar nekaj časa. Če je pa bilo tako lepo malo počivati…
Predramila sem se in začutila mehko posteljo. Je moja? Kje sem? Ne, ne bom odprla oči, najbrž bo vse plesalo. Pa sem jih morala, če sem želela izvedeti, kje sem in kaj se je zgodilo z mano. V ustih sem začutila nagnusen okus. Kot bi mešala cigaretne ogorke z veliko količino piva. Saj res, zabava! Toda, kako sem se znašla v postelji?! Naj pomislim. Ne, ne bo šlo, možgani še spijo. Odprla sem eno oko. Vse je bilo pri miru, nič ni plesalo. Zagledala sem strop. Je pravi? Ne vem, mislim, da, toda nisem si ga še dodobra ogledala. In kaj če imajo vsi v bloku isti strop v spalnici? O, moj bog, kaj če me je našla Rozalka in sem v njeni spalnici in me bo mučila?! Neumnica, to pa že ne! Odprla sem drugo oko. Aha, v svoji spalnici sem. Hvala bogu. Toda, čakaj malo, mar imam štiri noge? Ne, dve sta moji, to vem zagotovo, kaj potem počneta še dve v moji postelji? Najbrž pripadata komu drugemu. Da, to bo. Kaj?! Sunkovito sem se dvignila pokonci in v trenutku mi je bilo žal, moja glava se je čez noč namreč spremenila v veliko in težko skalo. Za trenutek sem zamižala, potem pa previdno odprla oči in počasi nagnila glavo na desno.
Par oči je bil uprt vame in me gledal.
»Dobro jutro, ljubica,« sem tedaj zaslišala moški glas. Alarm, moški v moji postelji!
Šele tedaj sem ga spoznala. Bil je Miha.