Obisk znamenite prestolnice Ayuthaye. (foto: osebni arhiv)
"Bondov otok" (foto: osebni arhiv)
Obala Ao Nang. (foto: osebni arhiv)
Nakup spominkov pri domačinki. (foto: osebni arhiv)
Obisk vile kraljeve matere. (foto: osebni arhiv)
Cvetoči vrtovi vile. (foto: osebni arhiv)
Vrtove in parke urejajo domačini. (foto: osebni arhiv)
Beli tempelj (foto: osebni arhiv)
Ustvarjanje domačega umetnika - tajskega Gaudija. (foto: osebni arhiv)
Odločitev, da greva brez agencije ni bila težka, saj sva se hotela izogniti praznikom in prve mesece v penziji užiti svoj mir. Prispela sva sama na silvestrovo in se v backpakerskem hotelu naspala. Na novega leta dan je bilo na sprehodu po ulicah Bangkoka, po očitno burni noči tudi v tej azijski prestolnici, vse zaspano, zaprti lokali, skoraj nikogar. Voznik tuktuka naju je zvabil na vožnjo po ulicah Bangkoka, kjer sva videla nekaj manjših znamenitosti, na koncu pa se povzpela na Zlati tempelj.
Naslednjega dne sva z avtobusom odšla v Ayuthayo, znamenito prestolnico. Dan je bil vsekakor prekratek za uživanje v vsem lepem.
Cilj prvega tedna je bilo poležavanje na obali Ao Nanga pri Krabiju, vsakodnevne masaže in obilo morske hrane, nekaj celodnevnih izletov z barko. Poleg štirih otokov je ostal v lepem spominu Bondov otok, kjer so snemali film Mož z zlato pištolo (James Moore).
Zaradi pravoslavnih praznikov je bilo v mestu Aonang še vedno veliko Rusov in tudi severnjakov.
V mestecu Chang Rai, daleč na severu, je bilo turistov veliko manj, manj tudi ponudbe za turiste, zanimivo, da je bila za izlete najbolj ugodna ponudba prevoz z taksijem. Imela sva srečo, saj je bil najin taksist tudi odličen vodič na izletih po podeželju.
Ponovnemu obisku Karenov se nisva hotela izogniti, tudi nakupu spominkov pri mikavni domačinki ne.
Biser severa je bil vsekakor ogled vile kraljeve matere, obiskujejo jo predvsem domačini, turisti iz Evrope pa smo sredi zime občudovali tudi cvetoče vrtove - čudovite parke, ki so bili paša za oči in dušo. Menda je imela mati kraljica precej zaslug pri tem, da so domačine zaposlili pri urejanju vrtov in parkov in da so si le ti vsakdanji riž zagotovili z pridelovanjem kvalitetnega čaja in zelo okusne kave visoko v hribih in opustili ukvarjanje z makom za opij na področjih blizu zlatega trikotnika.
V naslednjih dneh sva si ogledala še bleščeči Beli tempelj s precej futuristično vsebino in nekoliko odtrgano črno hišo, kjer še ustvarja domači umetnik- tajski Gaudi.
Na žalost tudi tam daleč lepi dnevi in tedni prehitro minejo in sva se kmalu poslovila od najinega prijetnega hotela in se odpravila proti Chang Maju in nato domov, kjer so naju pričakali nič kaj prijazni poznojanuarski hladni in megleni dnevi.