Zakaj je prišlo do tega?
Vzrokov je več, vsi pa se prepletajo. V mnogih državah so se pred leti zmanjšala mesta na medicinskih fakultetah, ker so vlade želele varčevati. Mladi zdravniki so zato redkejši, kot bi bilo treba, da bi lahko nadomestili tiste, ki se bodo kmalu upokojili.
Poleg tega je narava zdravniškega dela iz leta v leto bolj zahtevna. Zdravniki poročajo o slabšem ravnovesju med delom in prostim časom, ogromni administraciji in pritisku, ki ga prinese skrb za vedno več pacientov. Zaradi tega številni mladi zdravniki iščejo delo drugje, v državah, ki ponujajo boljše plače, manj stresa ali jasnejše karierne možnosti.
Strokovnjaki opozarjajo tudi na tretji dejavnik: v mnogih državah lahko zdravniki delajo še dolgo po uradni upokojitveni starosti, pogosto v delnih obremenitvah. To pomeni, da je zdravniška populacija navzven večja, kot bi bila v idealnem, uravnoteženem sistemu. A hkrati to zakriva, kako malo mladih zdravnikov dejansko prihaja za njimi.
Kje je problem največji?
Države se med seboj razlikujejo. Nekatere (kot so nordijske države) imajo več mladih zdravnikov, druge (kot sta Italija in Bolgarija) pa imajo večino zdravnikov nad 55 let. V Nemčiji, Franciji, Madžarski, Latviji, Belgiji in številnih državah srednje Evrope je delež starejših zdravnikov blizu polovici vseh.
A bolj kot razlike med državami je pomembno to, kaj tak starostni profil pomeni za paciente.
-
Daljše čakalne dobe: ko se starejši zdravniki postopoma upokojujejo, mlajših pa ni dovolj, se čakalne vrste daljšajo.
-
Manj družinskih zdravnikov: mnoge ambulante ostanejo brez nadomestil, kar povzroča pomanjkanje osebnih zdravnikov.
-
Povečan pritisk na obstoječi kader: več dela pomeni hitrejšo izgorelost in še hitrejši odhodi iz poklica.
-
Manj časa za pacienta: ko zdravnikov primanjkuje, se kakovost obravnave lahko poslabša.
-
Težje zagotavljanje domače oskrbe in geriatrične medicine, ki sta za starajočo se družbo ključni.
Strokovnjaki temu pravijo dvojna demografska kriza – starajoči se prebivalci in hkrati starajoči se zdravstveni delavci.
Zakaj je do tega prišlo?
Raziskave kažejo tri glavne razloge:
1. Premalo mladih zdravnikov
Številne države desetletja niso vlagale v medicinsko izobraževanje. Posledice se kažejo šele danes: malo študentov, malo specializantov, malo novih zdravnikov.
2. Težke delovne razmere
Mladi zdravniki večkrat izpostavijo:
Zaradi tega mnogi odhajajo v druge države ali celo zapustijo zdravstveni sektor.
3. Prepočasno upokojevanje
V nekaterih državah starejši zdravniki delajo dlje zato, ker so nujno potrebni. A to le zakriva problem – da mlajših ni in da razmere niso privlačne zanje.
Kako to vpliva na nas kot paciente?
Večina Evropejcev že občuti posledice:
-
težje je dobiti novega osebnega zdravnika,
-
čakalne dobe so vse daljše,
-
zdravniki imajo manj časa za posvet,
-
starejši pacienti dobijo manj podpore pri kroničnih boleznih,
-
zmanjkuje kadra za domove starejših in patronažno službo.
To ne pomeni, da zdravniki ne delajo dobro – nasprotno, večina dela izjemno požrtvovalno. A preprosto jih je premalo.
Kako se lahko države odzovejo?
Strokovnjaki OECD poudarjajo nekaj dolgoročnih rešitev:
-
povečanje vpisnih mest na medicinske fakultete,
-
boljše plače in delovni pogoji za mlade zdravnike,
-
manj administracije in več podpore,
-
jasne karierne poti in mentorstva,
-
privabljanje tistih, ki so poklic zapustili,
-
boljša organizacija dela in uporaba digitalnih orodij.
Najpomembnejše pa je to, da vlade začnejo razmišljati deset let vnaprej, saj se prvi učinki povečanja vpisa na medicinske fakultete pokažejo šele čez desetletje.
Kaj to pomeni za prihodnost pacientov?
Če se Evropa ne bo hitro odzvala, bodo do leta 2050 razmerja med starejšimi in zdravstvenimi delavci še bolj obremenjujoča. Po trenutnih projekcijah bo na enega zdravstvenega delavca prišlo vedno več starejših oseb, kar pomeni manj časa, manj dostopnosti in večje tveganje za slabšo oskrbo.
Že danes vidimo, da je zdravnikov manj kot potrebujemo – in če država ne bo ukrepala, jih bo jutri še manj.
Povzeto po Euronews.com