»No, tu smo in učili se bomo kuhanja,« je rekla Anica in se obrnila stran. Ni se dala motiti.
Matej je pričel z razlago in Anica je poskušala vsrkati vsako njegovo besedo. S sabo je prinesla celo zvezek in svinčnik in si vanj vse zapisala.
Pričeli so s kuho. Matej je hodil od enega do drugega, tu prikimal, tam kaj dodal ali odkimal in še enkrat razložil.
Ustavil se je pri njej: »No, vidim, da niste tuji v kuhanju!«
Anica se je nasmehnila. Postal je zraven nje in opazoval njeno delo. Postalo ji je nelagodno. A Matej se ni premaknil. Zazdelo se ji je celo, da se je pri njej zadržal dalj časa, kot pri ostalih.
Vso uro je nato škilila vanj in ga ocenjevala. Premerila ga je od nog do glave in bil ji je všeč. Bil je velik in močan, imel je zapeljiv pogled in nežen nasmeh.
Doma je bil večer posvečen njemu. Sedela je na kavču in sanjala njegov obraz. Počutila se je kot naivna najstnica, toda ni si mogla kaj. Matej je bil zelo privlačen moški in bila je prepričana, da ni edina, ki je to opazila. Je pa tudi pozorno pogledala njegove prste na roki. In si oddahnila. Poročnega prstana namreč ni bilo. Samec. Kako prikladno!
Med tednom je težko čakala petka, ko naj bi spet odšla na tečaj.
»In kako je kuhati po kitajsko?« je vprašala Gordana.
»Zelo zanimivo. Pa tudi učitelj ni slab,« je kimala Anica.
»Opa!« je izjavila Gordana in se smejala.
»No, no, nikar se ne veseli. Samo gledam ga,« je zamahnila z roko Anica.
»Nikoli se ne ve. Poročaj, ko bo kaj novega,« je rekla.
»Bom,« je pokimala Gordana in resnično upala, da bo kaj novega.
Stanje med Špelo in Ano se je nekoliko umirilo. Še vedno sta se izogibali ena drugi in nista spregovorili, toda bili sta vsaj tiho. Če bi si skočili v lase bi bilo moreče.
Tečaj je bil tu. Anica je tokrat oblekla kratko bluzo in črne oprijete hlače. Celo naličila se je. Nadišavila se je z najboljšim parfumom, kar jih je imela in v pričakovanju je odšla.
Matej se ji je vso uro smejal in jo opazoval, kar je povzročilo, da se je tresla po vsem telesu. Njegovi znaki so bili več kot očitni. Proti koncu tečaja, pa je nenadoma pristopil k njej in ji šepnil na uho:«Lahko počakaš nekaj minut po končanem tečaju?«
Anica je zmedeno pokimala in zardela. Srce ji je divje razbijalo.
Obiskovalci so počasi odhajali in moški, ki jo je prvič napadel, kako umazani so Kitajci, je začudeno vprašal: »Mar ne greš?«
»Bom šla, a ne takoj,« je odvrnila in se obrnila stran.
Ostala sta sama. Matej je stopil do nje in se smehljal.
»Všeč mi je kitajska hrana,« je bedasto izjavila. Najraje bi se pogreznila v zemljo, najbrž ji ni dejal naj počaka, da bi razglabljala o tem.
»Tudi meni, a nekaj drugega mi je bolj,« je dejal in se nevarno približal.
Anica je zajela sapo in čakala. Sklonil se je k njej in jo poljubil na usta. Ni se upirala, ni se ji zdelo prehitro, želela ga je takoj.
Matej je začutil njeno strast in dvignil jo je na mizo.
»Takoj si mi padla v oči,« ji je šepetal.
»Tudi ti meni,« mu je povedala.
Ljubila sta se kar tam, kjer je še pred nekaj minutami dišalo po dobri hrani. Nekaj trenutkov kasneje je predlagal: »Pojdiva k tebi. Čas imam!«
Anica ni premišljevala. Sedla sta vsak v svoj avto in se odpeljala do stanovanja, kjer je živela. Med vožnjo so se ji tresle roke in ves čas si je dopovedovala, da to ni nič takšnega in se mirila.
Njeno stanovanje je bilo pospravljeno. Matej je zaprl vhodna vrata za sabo in jih zaklenil. Nato je stopil do nje. Objel jo je okrog pasu in ji šepetal, kako je lepa in kako ga neustavljivo privlači. Za Anico se je pričelo življenje, kakršnega je do sedaj le sanjala.
Matej je tistega dne ostal do poznih večernih ur, nato pa se je pričel poslavljati.
»Mar greš? Zakaj ne bi ostal tu?« je vprašala, ko je oblačil hlače.
»Ni še malce prezgodaj, da bi prespal pri tebi?« se je nasmehnil. Poljubil jo je na čelo in se odpravil do vrat. Tam je za hip pomislil, nato pa ji rekel: »Saj ne boš še nikomur povedala za naju, kajne? Prezgodaj je še, da bi se že govorilo.«
Anica je prikimala, spoštovala je njegovo željo, čeprav se ji je zdelo čudno. A ni povsem molčala. Pred sodelavko Gordano ni mogla skriti sreče. Pri malici ji je vse natanko opisala.
»Očitno je res nekaj posebnega! Pa tudi predigre ljubezni ne pozna, če sta že kar tam,« je šepetala Gordana.
»Pa saj ni pomembno. Oba sva čutila enako, le zakaj bi čakala,« je odkimala Anica. Vsa je žarela.