Vzdihnila je in prikimala. Življenja brez njega si ni več znala predstavljati. Matej jo je popolnoma očaral, jo zasužnjil. Celo misel, da je le ljubica, ji ni bila več tako grozna. Sprijaznila se je z njo. Čakala ga je, čakal, da bo lahko izkoristil trenutek in pobegnil ženi, ki je sploh ni več ljubil. In bila je prepričana, da je življenje krivično. Ljubila sta se, pa nista mogla biti skupaj. Prej je vedno obsojala ljubice, sedaj pa jih je zagovarjala, menila je, da še najbolj trpijo one. Čez ljubezen ne moreš in niso same krive, če se zaljubijo v napačnega moškega!
Po skoraj letu dni njune veze, ko ji je počasi pričela piti vso energijo, je končno spregledala. Matej ne bo nikoli zapustil žene. Ona ne bo nikoli njegova žena. Vse je bila le igra. In ves čas je to vedela, le da se ji ni upala pogledati v oči. Bila je ljubica. Le ljubica. Nekaj, kar še do nedavnega ni marala. Nekaj, za kar je rekla, da sama ne bo nikoli. A veza je počasi izgubljala svojo moč, svoj čar. Ni ji bilo več zabavno zvečer sedeti doma in čakati, kdaj bo potrkalo na vrata. Nato se na hitro sleči in ljubiti na minute, ki so bile vnaprej določene. In potem največkrat dolgo v noč ležati in vonjati vonj po njem, kar je bilo ponavadi še edino, kar je od njega ostalo, ko je zaprl vrata za sabo. Do naslednjič, ko se je vse skupaj ponovilo.
A kako končati nekaj, kar se ne sme?
Anica ni imela moči. Mateju je bilo tako všeč in niti ni nameravala končati. Vse je zaupala Gordani, ki jo je poslušala z odprtimi usti.
»Ti? Ravno ti?!« je zmajala z glavo Gordana.
»Pomagaj mi,« je prosila Anica. Svoj poraz je že priznala.
»Takoj odnehaj,« jo je posvarila Gordona.
»Ne morem,« je izjavila Anica nemočno.
»Moraš!«
Pogovor ji je vlil nekaj moči in že takoj naslednjič mu je rekla, naj ne prihaja več. Pa jo je pregovoril.
»Kdaj boš nehal? Kdaj me boš pustil pri miru? Kdaj bom lahko pošteno zaživela?« ga je spraševala.
»Ko te bom nehal ljubiti,« ji je šepetal.
Zaprla je oči. Torej kmalu? Nikoli? Nekoč?
Minilo je šestnajst let. Matej je še vedno prihajal. Anica se je navadila, da je njen moški večinoma časa z doma. No, saj niti ni bilo tako slabo.