Zdravje na jedilniku: Poletna zelenjava

Pomladi in poleti, ko se narava prebudi, vzcveti in obrodi, lahko na tržišču kupimo največ lokalno pridelanega sadja in zelenjave. Katera poletna zelenjava ne sme manjkati na našem jedilniku?
Poletna zelenjava naj bo vsak dan na vaši mizi. (foto: FreeDigitalPhotos.net)
Poletna zelenjava naj bo vsak dan na vaši mizi. (foto: FreeDigitalPhotos.net)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Če kupujemo lokalno, ker želimo prispevati k ekonomskemu razvoju svojega okolja, potem kupujemo pridelke, ki so pridelani v Sloveniji. Na vsakem pridelku mora biti zapisano njegovo poreklo, zato to ni težka naloga. Če pa lokalno razumemo bolj geografsko, potem kupujemo tudi pridelke iz krajev, ki so oddaljeni največ en dan vožnje – v tem primeru so lokalni tudi pridelki iz Dalmacije, Makedonije, Grčije, Italije in celo Španije. Kaj nam ponuja poletna hrana pisanih barv?

Poleti je v primerjavi z zimskim časom na voljo znatno več raznovrstne, sočne in energijsko manj bogate hrane. Ko gre za zelenjavo, Slovenci v povprečju še vedno največ kupujemo solatnice in paradižnik, čeprav je več kot dovolj možnosti, da bi jedilnik popestrili še z drugimi vrstami zelenjave. Poglejmo nekatere malo pobližje.

Beluši
Beluši so med prvimi predstavniki zgodnje poletne zelenjave, so nizkokalorični (le 84 kJ/20 kcal v 100 g), vsebujejo veliko vitaminov K (več kot 100 % dnevno priporočene količine za odraslo osebo), A, C, E ter večino vitaminov iz kompleksa B (več kot 60 % dnevne potrebe po folatu). Vsebujejo tudi veliko vlaknin ter vrsto mineralov, med katerimi prednjači železo.

Rukola
Med zgodnjo poletno zelenjavo poleg belušev sodi tudi rukola. Je zelo hranilna, sodi v družino križnic in je značilna za območje severne Italije in slovenske obale. V 100 gramih rukole je kar 47 odstotkov dnevne potrebne količine vitamina A, 25 odstotkov vitamina C, 16 odstotkov kalcija in 8 odstotkov železa. Vsebuje tudi veliko vitamina K (več kot 100 odstotkov dnevno potrebne količine), 24 odstotkov folata (vitamin B9) ter veliko magnezija (12 odstotkov) in mangana (16 odstotkov). Je odličen dodatek k solatam. Manjši listi so blagega okusa, večji pa so bolj pikantni. Konvencionalno gojena rukola, ki uspeva z uporabo velike količine nitratnih gnojil (prisiljeno gojena), vsebuje zaskrbljujočo količino nitratov. Zato naj bi se rukola uporabljala bolj kot začimba. Težavam z nitrati se izognemo, če uživamo ekološko pridelano rukolo.

Kumare
Tipične za poletni čas so tudi kumare. Ker vsebujejo veliko vode, so zelo osvežilne in primerne za vroče poletne mesece. Njihova lupina je zelo dober vir vlaknin, kalija in magnezija.

Jajčevci
Jajčevci so odlična popestritev jedi. Poznamo mnogo vrst jajčevcev, so različnih barv, od črnih, škrlatnih do belih. Vsebujejo veliko vlaknin in fitohranil z antioksidantnimi lastnostmi. Najboljši so jajčevci, ki so gladki, čvrsti in relativno težki. Jajčevcev ni potrebno lupiti, čeprav lahko postane lupina pri starejših in večjih plodovih grenka.

Bučke
V bučkah je zelo veliko vitamina C, mangana, vlaknin, magnezija, vitamina A, kalija, bakra, folata, fosforja, maščobnih kislin omega-3, beljakovin in številnih drugih vitaminov B. Po hranilni vrednosti (vitamini C, A, K, B9 ter minerali kalij, kalcij, fosfor in magnezij) prav nič ne zaostaja druga poletna zelenjava.

Sadje in zelenjava sta poleti zelo pisanih barv. Barve so odraz fitonutritenov ali rastlinskih hranil, ki jih je v sadju in zelenjavi veliko. Fitonutrienti dajejo sadju in zelenjavi vonj, okus in barvo. Rastlina se z njimi ščiti pred škodljivimi vplivi okolja in v nekem smislu so njen imunski sistem.

Ugotovljeno je, da veliko fitohranil zdravilno učinkuje tudi na ljudi. Fitohranila so sicer v prodaji tudi v obliki prehranskih dodatkov, vendar pa je pomembno vedeti, da imajo fitohranila zaradi medsebojnega delovanja največji učinek, če jih zaužijemo skupaj s celim sadežem, torej v obliki svežega in nepredelanega sadja ali zelenjave. Glede na kemično strukturo poznamo veliko vrst fitohranil, to so npr. karotenoidi, flavonoidi, fenoli, terpeni,... Znanstveniki za večino fitohranil še niso do konca odkrili, kako pravzaprav delujejo v človekovem organizmu, znano pa je, da so vpleteni v različne procese in imajo vlogo pri antioksidantski zaščiti, izboljšanju imunskega odziva telesa, izboljšanju komunikacije med celicami, metabolizmu estrogena, pri propadu rakavih celic in celo pri popravljanju napak v dedni zasnovi, ki jih povzroča kajenje in druge strupene snovi.

 
Še več informacij najdete tukaj.

Spremljajte Moja leta na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Morda te zanima tudi:

"To je nebeška rastlina, ki lahko nadomesti vsa zdravila!"

Je o tej zdravilni rastlini nekoč dejal že Hipokrat. Še...

Kako po koncu zime negovati kožo, da bo v pomladnih dneh zasijala

Zima kožo izčrpa. Hladen zrak, suhi ogrevani prostori i...

To je vzrok, ki privede do zastajanja vode v telesu

Porušeno razmerje med natrijem in kalijem povzroča zast...

Prvi znaki urinske inkontinence, ki jih je dobro jemati resno

Niste edini, urinska inkontinenca spremlja skoraj polov...

Naravni načini za zdravljenje urinske inkontinence

Urinska inkontinenca je zelo pogosta nevšečnost, s kate...

Ste se zbudili ob 4. zjutraj in ne morete več zaspati? Kaj ima s tem menopavza

Vsakdo se kdaj zbudi sredi noči. A če se vam dogaja, da...

Japonski napitek, ki pospešuje metabolizem, krepi spomin, vrača telesu energijo ...

Tako zelo je zdrav, da ga pijejo že vsi. Pa vi? Ga pozn...

Pogovor z Alenko Kesar: »Skrb zase ni razkošje, ampak odgovornost«

Alenka Kesar je ženska, ki svojo življenjsko zgodbo pri...

Recept: Česnova juha za zniževanje povišanega holesterola

Česnova juha je odlična izbira za tiste, ki si želijo o...

Glavobol in migrena: Poskusite s temi naravnimi nasveti in se jih za vedno znebite

Preverite 11 nasvetov, kako se uspešno in povsem brez s...

10 znakov, ki kažejo, da vas oseba izkorišča

Nihče ne želi biti v odnosu izkoriščen – izkoriščanje n...

Vas srbi lasišče? Suho lasišče v zrelih letih ni naključje – tukaj so vzroki in rešitve

Suho in srbeče lasišče je težava, o kateri se redko gov...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Starejše novice:
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Dušica Kunaver

Dušica Kunaver
pisateljica, zbiralka ljudskega izročila


"Najlepše darilo na svetu je tisto, ki si ga sam naredil."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2026 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.