Pozdravljeni,
odgovor na vaše vprašanje bo predvsem odvisen od tega smrt koga bo nastopila prej ter starosti vaših otrok. Za potrebe tega odgovora bom predvideval, da gre za mladoletne otroke, ki še niso v partnerski zvezi (zakonski zvezi ali zunajzakonski zvezi) in nimajo svojih otrok. V kolikor najprej umrejo starši problemov ni, saj bodo že po zakonu vse dedovali njihovi otroci, saj otroci spadajo v prvi dedni red. V kolikor bodo najprej umrli otroci in bosta oba starša še živa, bodo že po zakonu vse dedovali starši, saj spadajo v drugi dedni red (prvega dednega reda ni, saj otroci niso v partnerski zvezi in nimajo svojih otrok). Problem bo torej nastopil predvsem v primeru, da bi umrli vsi.
Ena rešitev v takšnem primeru je, da bi vsak posebej napravil oporoko, po kateri bi v primeru smrti dedoval prijatelj staršev. Problem te rešitve je v tem, da bi se lahko kot nujni dediči pod določenimi pogoji priglasili tudi širši sorodniki - bratje in sestre staršev, itd. (če bi bili trajno nezmožni za delo in ne bi imeli potrebnih sredstev), in sicer kljub obstoju oporok. Nujni delež nujnih dedičev znaša 1/2 oz. 1/3 tistega deleža, ki bi jim šel po zakonitem dednem redu. Za preprečitev dedovanja s strani nujnih dedičev obstajajo še nekatere druge rešitve, vendar bi za podajo ustreznega odgovora potrebovali bistveno več informacij. Pri
pripravi oporoke vsekakor odsvetujemo ustno, saj jo je težko dokazovati v zapuščinskem postopku. Najbolj sigurno bo, v kolikor bo oporoka v pisni obliki, pripravljena in podpisana v prisotnosti dveh ustreznih prič.
Lep pozdrav,
Gorazd Snoj
odvetnik
Odvetniška pisarna Snoj