Kaj pa nezvestoba sploh je? Mislim, da jo vsakdo definira malce drugače. Na splošno velja, da sta v partnerski zvezi oziroma zakonu oba partnerja lojalna in zvesta zgolj eden drugemu in da ne pride v poštev skakanje čez plot. Mnogi moški radi pogledajo za mičnimi damami, ki gredo na primer po ulici, pa menim, da to še ne pomeni, da so nezvesti. So pač – moški. In poznam mnoge dame, ki svojim moškim očitajo, da jih varajo že samo s tem, ko katero drugo damo pogledajo. Sama sem mnenja, da imamo ljudje oči, s katerimi pač gledamo v svet, torej tudi v druge ljudi.
Nezvestoba je nekaj drugega. Je situacija in stanje, ko izgubimo tla pod nogami, ker mislimo na neko drugo osebo, s katero nismo v zakonu. Modri ljudje vedo povedati, da se je za skladen in ljubeč, spoštljiv zakon potrebno truditi in vlagati čas, nežnosti, razumevanje, dvosmerno zdravo komunikacijo, zadovoljujočo in redno spolnost. Prav preko spolnega življenja para lahko v veliki meri ugotavljamo, kako povezan je neki par. Simptomatično je, da ko gredo stvari narobe med rjuhami, bo sčasoma začelo škripati tudi na ostalih partnerskih področjih. A kaj, ko se velika večina parov tega ne zaveda in zanemarja skupne trenutke v dvoje, ki tvorijo partnersko vezivo za harmonično zvezo. In potem enkrat poči, zgodi se lahko privlačnost pri neki drugi osebi, kar privede do nezvestobe.
Pri svojem svetovalnem delu opažam, da prevarani partnerji za nezvestobo krivijo v celoti drugega partnerja in nočejo ali ne zmorejo krivdo za bolečino pripisati delno tudi sebi. Seveda je odgovornost vsakega partnerja, da se drži skupnega dogovora, da sta zvesta in lojalna zgolj eden drugemu in da se eden od njiju ne vda skušnjavam. Pa spet bom trdila, da je življenje bolj nepredvidljivo in da smo mi kot ljudje opremljeni s celim arzenalom čustev, ki nas dosti krat vodi, pri tem pa se moramo trdo potruditi, da držimo svoja občutenja tako, da ne kršimo zakonskih dogovorov.
Zvestoba ni sama po sebi dana. Za njo se je potrebno zelo truditi. Iskati kompromise, se prilagajati, pogovarjati, slišati kaj ima za povedati drugi partner, ne soditi in ne obsojati. Za vsak sklenjen partnerski dogovor je zadaj veliko dela, ljubezni in spoštovanja. In ena od kršitev takšnih dogovorov je tudi nezvestoba. Nekateri jo delijo na čustveno, ko se eden partner zaljubi v neko drugo osebo ter seveda pride tudi do spolne združitve. Drugi spet pravijo, da je prevara zgolj fizično dejanje spolnega akta z nekom drugim. Dejstvo je, da je s nezvestobo ogroženo vse, za kar se par trudi. In mnogi zakoni se razbijejo, ko se za prevaro izve. So pa obenem tudi številni pari, ki poiščejo strokovno pomoč ter se odločijo dati zvezi še eno priložnost. Za nekaj takega je potreben čas, volja, energija, še vedno obstoječa ljubezen in pripravljenost sčasoma odpustiti ter si ponovno zgraditi medsebojno zaupanje. To je zahteven proces, ki pa v sebi nosi lahko tudi nagrado: dolgoročno stabilen odnos, ki je na novo postavljen na trdne in zdrave temelje.
Če bi radi kaj vprašali, lahko svoja vprašanja pošljete na: info@svetovalnica.si.
.JPG)
Avtorica kolumne Melita Kuhar vodi projekt Svetovalnica.si. Več o tematiki in ostalih medsebojnih odnosih lahko preberete na spletni strani http://svetovalnica.si/, pokličete na 031 666 168 ali se oglasite osebno.