Spoštovani,
skrbništvo nad otrokom pomeni, da ima eden od staršev ali oba starša pravico do varstva in vzgoje nad otrokom. Če sta starša sporazumna, varstvo in vzgojo lahko obdržita oba. Če o varstvu in vzgoji v primeru spora med staršema odloči sodišče, pa otroka dodeli enemu ali drugemu, ne pa obema skupaj. V vseh postopkih sodišče vedno presoja, kakšna ureditev je v korist otroka, pri čemer mora predhodno pridobiti mnenje centra za socialno delo. Upoštevati mora tudi mnenje otroka, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa. Seveda mora biti otrok zadosti star in zrel, da razume posledice svoje odločitve. V sporih o varstvu in vzgoji otrok običajno sodišče k sodelovanju pritegne sodnega izvedenca, ki pregleda vso dokumentacijo, se pogovori s staršema in otrokom (kadar je to možno in potrebno) ter na tej podlagi poda mnenje o tem, kateri od staršev je primernejši za varstvo in vzgojo otroka. Tudi če je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo le enemu od staršev, ima drugi starš pravico soodločanja o vseh vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj.
V vseh zadevah v zvezi z otroki je zato treba izhajati iz otrokove koristi in ne iz koristi staršev. Če bi se izkazalo, da je otrokov oče primernejši za varstvo in vzgojo, bi sodišče otroka dodelilo očetu. Upoštevajo se tako dejavniki na strani starša (osebnostna urejenost, odnos do otroka, odnos do nekdanjega partnerja, dosedanje stanje, dejanska zmožnost dnevne skrbi za otroka, idr.) kot tudi potrebe otroka (navezanost na starše, navezanost na domače in šolsko okolje, idr.). Selitev v tujino je eden od elementov, ki se ga presoja še posebej strogo z vidika koristi otroka, saj selitev običajno pomeni ločitev otroka od domačega in šolskega okolja, prijateljev, znancev, sorodnikov, pa tudi od enega od staršev. Če sta oba starša primerna za varstvo in vzgojo, je zelo majhna verjetnost, da bi sodišče dodelilo otroke v varstvo in vzgojo očetu, ki se seli v tujino. V sodnem postopku bo selitev v tujino morala biti jasno izpostavljena. Če ne bo in bi oče kasneje otroke kljub dodeljenemu skrbništvu želel odpeljati v tujino, bi za tako pomembno odločitev moral pridobiti soglasje matere. Če ga ne bi dobil, bi o tem vprašanju na predlog enega ali drugega starša odločalo sodišče. Zaradi spremenjenih okoliščin (selitev v tujino) bi na zahtevo matere sodišče lahko odločilo, da se otroka predodelita v varstvo in vzgojo materi.
Odločitve o otrocih so vedno zelo težke, saj je v včasih težko ugotoviti, kaj bi bilo najbolje za otroke. Naloga staršev je, da te koristi prepoznajo in da so v komunikaciji drug z drugim (na osebni ravni in formalno pri CSDju in sodišču) spoštljivi ter svojih težav ne rešujejo na plečih otrok.
Matiček Žumer
odvetnik
Odvetniška pisarna Matiček Žumer