E-novice

Naroči se in prejemaj nove članke, nagradne igre in kupone.
 

JESENSKA ZGODBA: Odhajam, zbogom!

Helena je prišla za njim. Za hip se je zazrla v njegov obraz, najraje bi zakričala, a se je zadržala. Nemočno ga je gledala, njena duša je jokala. Potem se je zbrala. Pogledala je na uro ...
Imela je vsega dovolj in je šla ... (foto: freeimages.com)
Imela je vsega dovolj in je šla ... (foto: freeimages.com)
Nazaj Naprej
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Povsem običajen dan, povsem običajno mesto. Sijalo je sonce, ura je bila blizu četrte popoldan. Na ulici je bila gneča, bil je petek. Ljudje so nakupovali, se pripravljali na konec tedna.
Rudi je pregledal še zadnji list papirja, ga podpisal, nato pa ugasnil računalnik. Na hitro je pospravil po svoji pisalni mizi, mudilo se mu je. Bil je petek in sodelavci so ga že najbrž čakali čez cesto v prijetnem lokalu. Skoraj vsak petek so odšli tja. To je bil zaključek po napornem delavnem tednu.
Prišel je zadnji, sedel za mizo in naročil pivo. Pogledal je na uro, nekaj čez četrto. Udobno se je naslonil na stol in spremljal debato za mizo.
Ura je odbila sedem zvečer. Rudi je še vedno sedel za mizo. A ostal je le še on in njegov sodelavec Milan. Milan je imel nekaj težav in rudi ga je poslušal, mu svetoval. Vse je izgledalo tako, kot da se jima nikamor ne mudi.
Oglasil se je mobilni telefon. Rudi je zavzdihnil in se nekoliko nejevoljno oglasil.
»Da, pridem! Me kdaj še ni bilo?«odkimaval je z glavo in spravil telefon nazaj v žep.
»Žena,« je povedal prijatelju. »No, kje si ostal?«
»Saj, če se ti mudi, le pojdi. Vem, da imaš tri otroke,« je pričel Milan.
Rudi pa je le zamahnil z roko: »Tri otroke bo pa že obvladala. Saj ženske so za to!«
Domov se je pripeljal nekaj čez deveto uro. Poškilil je k oknu, kjer je bila otroška soba. Tema. Najbrž so vsi trije že spali. Odklenil je vhodna vrata in se sezul v hodniku. V nogavicah je po prstih odšel do otroške sobe. Odprl je vrata in se zagledal v tri speče obrazke.
Žiga, Jani in Neja. Njegovi trije otroci. Mirno so spali. Nasmehnil se je. Kako so bili lepi, ko so spali!
Odšel je nazaj do kuhinje. Njegova žena Helena je bila na kolenih. Čistila je tla v kuhinji, tudi posoda je bila pomita. Pogledala ga je in naveličano rekla: »Kosilo imaš na štedilniku. Pogrej si ga.«
»Nisem lačen, jedel sem pico,« je povedal in odšel v dnevno. Bil je utrujen. Zleknil se je na kavč in prižgal televizijo. A kaj, ko so veke postajala vse težje. Videl je še samo na pol, nato pa potonil v brezskrben spanec.
Helena je prišla za njim. Za hip se je zazrla v njegov obraz., najraje bi zakričala, a se je zadržala. Nemočno ga je gledala, njena duša je jokala. Potem se je zbrala. Pogledala je na uro. Bližala se je deseti, ona pa je imela še toliko dela. Vdela je, da ji ne bo uspelo vse postoriti. A jutri je bil nov dan.
Sobotno jutro. Prva se je zbudila dveletna Neja. Prišla je v spalnico in zlezla k Heleni pod odejo. Helena jo je stisnila k sebi in upala, da bo vsaj še malo zaspala. A ni. Neji je bilo spanca dovolj in pričela je skakati po postelji. Kmalu za njo je v spalnico stopil še štiriletni Jani.
»Mami, žejen sem,« je povedal.
»Takoj bom,« je vzdihnila in poškilila k Rudiju. Spal je, njega ni nič motilo.
Vstala je in se odpravila v kuhinjo. Natočila je sok Janiju, preoblekla je Nejo, pripravila je zajtrk.
Tudi sedemletni Žiga je vstal in sedel za mizo v kuhinji.
»Jaz bi čokolino!«
»Jaz ne bom pečenega jajčka!«
»Kakav je prevroč!«
»Pila bom!«
»Nočem tega kruha, daj mi drugega!«
Stavki njenih otrok. Helena je stregla vsem trem, poskušala ostati mirna. Po dobri uri, ko so bili vsi trije siti in zadovoljni, so se preselili v dnevno pred televizijo.
»Poglejta na Nejo. Samo oblečem se,« jima je rekla in odšla.
V kopalnici se je umila, se oblekla, si počesala lase. Nato se je zastrmela v ogledalo. Na njenem obrazu ni bilo smeha. Čeprav je bila stara šele osemindvajset let, je imela vsega dovolj. V očesu se ji je zasvetila solza. Za hip je zaprla oči, nato pa se vzravnala in odšla nazaj v dnevno.
Rudi je še spal. Ni ga budila. Pustila ga je tam. Saj, četudi bi bil buden, ji ne bi bil veliko v pomoč. Oblekla je Nejo in Janija.
»Greš tudi ti?« je vprašala Žiga.
»Kam?«
»Na igrišče gremo,« je rekla.
Žiga je prikimal, skočil iz sedežne in hitel zavezovati čevlje.
»Vzel bom žogo, bomo igrali košarko,« je zaklical.
Do igrišča niso imeli daleč. Odšli so peš, Neja je nerodno stopala ob Heleni.
Ta članek se nadaljuje na naslednji strani - KLIKNI TUKAJ >
Stran: 1 2 3 4 5 6 7
Morda te zanima tudi:

HOROSKOP: Kaj bo prinesel teden?

Teden pred nami je odličen za komunikacijo in argumenti...

Misel za 26. junij

Portal MojaLeta.si vam vsako jutro podarja pozitivno mi...

Misel za 25. junij

Portal MojaLeta.si vam vsako jutro podarja pozitivno mi...

Thermana Laško - izvor zdravja in temelj dobrega počutja

Zdravnik zdravi, narava ozdravi, pravi star latinski pr...

Misel za 24. junij

Portal MojaLeta.si vam vsako jutro podarja pozitivno mi...

Glivice na nohtih? Črtajte sladkor!

Glivice na nogah so posebej neprijetne v poletnem času....
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Irena Dolinšek - IR1

Irena Dolinšek - IR1
upokojena organizatorka dogodkov


"Ljudje se moramo čim prej otresti strahu pred staranjem in delom življenja v penziji! Pomembno je, da sprejemamo vse stopnje razvoja v svojem življenju in izkoristimo njihove prednosti, saj je teh v vsakem obdobju življenja veliko, če jih le vidiš."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2017 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.