JESENSKA ZGODBA: Ugrabljena

Po dvajsetih minutah jezne in hitre hoje, se je končno ustavila. Pogledala je na vse strani. Okrog nje se je razprostiral gozd. Ni je bilo strah, čeprav je bila prvič tam, čeprav ni točno vedela, kje je. Ampak ni mogla biti daleč. Pogledala je proti vrhu ...
Neža je bila ugrabljena ... (foto: FreeDigitalPhotos.net)
Neža je bila ugrabljena ... (foto: FreeDigitalPhotos.net)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Neža je jezno stopala po ozki poti, ki je vodila strmo navzgor.
»Pha, on mi že ne bo govoril! On mi že ne bo solil pameti,« je govorila sama sebi. Nikjer ni bilo nikogar, nihče ni slišal njenega kreganja, razen njenega psa, ki je zvesto hodil ob njej z nekoliko sklonjeno glavo. Čeprav je bil Maks, leto in pol star doberman, kar precej samosvoj, je tokrat ubogal in stopal tesno ob njej. Ni se podil sem ter tja, tako kot ponavadi, ko ga je spustila iz vrvice. Najbrž je čutil, da je Neža tokrat resnično jezna in raje ni tvegal z razposajenostjo.
Po dvajsetih minutah jezne in hitre hoje, se je končno ustavila. Pogledala je na vse strani. Okrog nje se je razprostiral gozd. Ni je bilo strah, čeprav je bila prvič tam, čeprav ni točno vedela, kje je. Ampak ni mogla biti daleč. Pogledala je proti vrhu. Med drevjem se je svetilo, zato je domnevala, da bo kmalu na cilju, ki si ga je zadala kar med hojo. Nadaljevala je pot nekoliko bolj umirjeno, a še vedno je bila jezna nanj. Na Simona, s katerim je bila že drugo leto. Da jo obtoži kaj takega! Tega od njega res ni pričakovala. Njegova ljubosumnost je počasi pričela preraščati zdravo pamet.
Neža je bila stara sedemindvajset let. Bila je majhne postave. Kot otrok si je želela postati manekenka, a je sanje kaj kmalu opustila. Le kdo bi hotel tako majhno in drobno manekenko?!
Bila je simpatična. Imela je črne lase, nekoliko daljše, nekoliko skodrane. Imela je modre oči. Po končani trgovski šoli je dobila službo kot prodajalka modnih dodatkov. Trgovino je takrat še vodil starejši gospod. Bil je dober človek. Res je delala vse dni, toda plačal ji je vsako minuto. Potem je umrl, trepetala je za službo, bala se je, da bodo trgovino zaprli. A imel je sina. Leona. Ta je trgovino še povečal, kasneje odprl še eno. Bil je ambiciozen, pameten. Neža je obdržala službo, dobila mladega šefa. Leon je bil njenih let. Bil je prijazen, zgovoren, podoben očetu. In postala sta prijatelja. Res samo prijatelja. Leon je dekle imel, ona njunemu prijateljstvu ni nasprotovala, bila je moderna ženska. Razumela je, da lahko med moškim in žensko obstaja zgolj prijateljstvo.
V bistvu ji je Leon predstavil svojega bratranca Simona. Takoj je preskočila iskrica, čeprav je bil Simon dve leti mlajši od Neže. A to ju ni motilo. Njuna ljubezen je bila kljub temu lepa. No, na začetku. Potem je Neža ugotovila, da je Simon ljubosumen. Bal se je zanjo. Res je bila Neža zelo odprte narave, v svoj krog prijateljstva je sprejela vsakega. Z vsakim je spregovorila besedo. Kadar jo je Leon povabil na kavo, je sprejela. Če je le imela čas, če ni bila zmenjena s Simonom. In Simon tega kmalu ni več razumel.
»Zakaj sta toliko skupaj? Kaj govorita? Me nič ne pogrešaš,« jo je spraševal.
»Leon in jaz sva prijatelja, bila sva prijatelja, še preden sem te spoznala. In med nama nikoli ni bilo ničesar več. To lahko razumeš. Pač, je moj prijatelj, pogovarjava se o vsem,« mu je govorila.
A Simon ni mogel iz svoje kože. Ni pa si tudi upal prepovedati njuno prijateljstvo. Vedel je, da ga Neža ne bi upoštevala. Poskušal ji je zaupati, čeprav mu je kri vedno zaledenela, ko je izvedel, da sta bila spet na kavi.
»Če mi res ne zaupaš, potem pojdi zraven in videl boš, kaj govoriva,« mu je rekla Neža jezno, ko jo je spet zasliševal.
»Ko bom zraven, se najbrž ne bosta pogovarjala tisto, kar se, ko sta sama,« je trdil užaljeno.
»Simon, dopovej si že enkrat! Leon in jaz sva prijatelja. Je res tako težko razumeti,« je bila jezna in užaljena.
Da bi ji dokazal, kako zelo trpi, se je odločil, da bo povabil sodelavko na pijačo. Seveda je bila nemalo presenečena, ko ji je po končani službi dejal: »Mija, greva na sok?«
Prikimala je in sta šla.
Simon je bil zaposlen v računalniški firmi, v pisarni je bil skupaj z dvema sodelavcema in z njo. Mija je bila samska, s Simonom se je dobro razumela. A nikoli je ni povabil na pijačo.
Njej je bil zmenek zanimiv, njemu povsem odveč. Hotel je le povedati Neži, da je bil s sodelavko na pijači.
Zvečer je prišel k njej. Pospravljala je po kuhinji, zraven poslušala radio in pela. Bila je dobre volje. Nekaj časa jo je le opazoval. Oh, bila je tako lepa, tako krhka! Naj ji pove? Bo jezna? Bo jokala?
Za hip je že menil, da bo zamolčal vse skupaj, potem pa se je spomnil, zakaj je sploh odšel z Mijo na pijačo.
»Danes sem povabil Mijo na pijačo,« je pričel.
Neža se je obrnila k njemu, odložila krpo in prikimala.
»Saj veš, tako prijateljsko,« je nadaljeval.
Ta članek se nadaljuje na naslednji strani - KLIKNI TUKAJ >
Stran: 1 2 3 4 5 6 7 8
Morda te zanima tudi:

Kratke misli: Ali je možno, da se v starosti spremenimo?

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...

Kratke misli: Stalno ali začasno

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...

Kratke misli: Zagloda dvom

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...

Kratke misli: Igramo podaljšek

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...

Kratke misli: Kdo koga bolj potrebuje?

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...

Kratke misli: Preživeti teden dni na invalidskem vozičku

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Trezika Vidovič

Trezika Vidovič
upokojena vzgojiteljica


"Prave odločitve me peljejo v pravo delovanje v življenju. Držim se zakona privlačnosti. Tisto, kar privlačiš, dobiš. Dobila sem življenje!"

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2021 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.