JESENSKA ZGODBA: Zdravilna moč

Vsaka vas ima svojega čudaka, nekoga, ki ga drugi vaščani ne marajo ali se iz njega norčujejo, mogoče celo bojijo. V tej vasi se je sloves čudakinj vsekakor držal Gabrijelo in njeno hčerko Maksimo. Živeli sta odmaknjeno od ostalih, z nikomer nista govorili, bili sta skoraj nevidni, ljudje ju niso marali zaradi drugačnosti.
Živeli sta v stari hiši ... (foto: freeimages.com)
Živeli sta v stari hiši ... (foto: freeimages.com)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Gabrijela je s svojo hčerko Maksimo živela tik ob začetku strme gore, ki se je vzpenjala visoko v nebo. Hiša, v kateri sta živeli, je bila že davno potrebna popravila. Streha je puščala, okna so bila pokvarjena, zamenjati bi bilo potrebno razbite šipe v njih. Zidovi hiše so bili vlažni in ponekod porasli z mahom, težka in masivna lesena vrata, ki so bila nekoč vsekakor nekaj posebnega, so že pred leti napadli črvi in le s težavo sta jih ob večerih zapahnile vsaj za silo, da v mali podrti hiši ni pihalo. Toda pri hiši ni bilo moškega, da bi se lotil težkih opravil, Gabrijela in Maksima sta že od nekdaj živeli sami. Maksima svojega očeta niti ni poznala. Stanje hiše ju ni motilo. Denar, ki pa ga je bilo malo, sta porabili za najnujnejše. A takšno življenje jima je ugajalo, ničesar nista pogrešali. Sveta, kjer so prevladovale materialne dobrine, nista marali, niti ne bi znali v njem živeti. Strmeli sta po drugih rečeh, iskali potrebno energijo življenja drugje.
Maksima je bila zelo lepo dekle. Imela je snežno belo polt, dolge rdeče lase in mačje zelene oči. Stara je bila dvaindvajset let. V šolo ni nikoli hodila, vsega jo je naučila njena mati. Vse, kar je potrebovala za življenje, ki si ga je izbrala, je dobila od matere. Poznala je vsako zdravilno rastlino, znala je napovedati vreme, brez ure na roki, je točno uganila pravi čas.
Maksima je imela najraje pomladne dni. Takrat je že zgodaj zjutraj bosa stopala ob bistrem potoku in nabirala prve darove, ki jih je ponujala narava. Ves svoj čas je preživela med gozdnim drevjem, svoj obraz je nastavljala soncu pri zapuščenem mlinu. Skrivala se je za košatim grmovjem in opazovala srnad pri paši. Živela je lepo, brezskrbno in ničesar ni pogrešala. Zavedala se je, da je drugačna od ljudi, ki so živeli v mestu in da je nikoli ne bi sprejeli medse.
Njena mati Gabrijela je bila pri štiridesetih še vedno mladostna ženska. Nikjer se ji leta še niso poznala. Imela je lep obraz, brez ene gubice, nikjer še ni bilo znakov o sivih laseh. Imela je dolge črne lase, spete v velik čop na hrbtu. Ves denar, ki ga je dobila, je bil od ljudi, ki so prihajali k njej po njene zdravilne napitke in po pogled v njihovo prihodnost. Gabrijela je napovedovala prihodnost iz kart, iz steklene krogle in iz kavne usedline. Ljudje so že od nekdaj belili glavo s tem, kaj se jim bo v življenju pripetilo, kar se je Maksimi zdel popoln nesmisel. Le zakaj bi čar prihodnosti razkril že sedaj?
A k njima so prihajali le ljudje iz sosednih vasi, domačini so nad njima vihali nos in zatrjevali, da sta navadni čarovnici in prevarantki in da vlečeta dobre ljudi za nos. Le tu in tam je prišel kak domačin na skrivaj po nekaj stavkov svoje prihodnosti. A le tako, da ga ostali ne bi videli.
Maksima je svoj dar, ki ga je nosila v sebi odkrila že zelo zgodaj. Ko ji je bilo dvanajst let, je njena mati nesrečno padla in si poškodovala nogo. Le s težavo se je privlekla iz gozda do doma. Legla je na posteljo, Maksima je prestrašena sedela ob njej. Podzavestno je tedaj svoji roki položila na materino poškodovano nogo. Obe sta molčali in Gabrijela je presenečeno zadržala sapo. Čutila je val tople energije, ki je iz njene hčere prešel na njeno obolelo nogo. Le nekaj minut je Maksima držala roki na materini nogi in Gabrijela je čutila, kako bolečina izginja. S čudežno močjo je ozdravela v enem dnevu.
»Imaš dar,« je povedala hčeri, ki je preplašeno opazovala svoji roki. »V tebi je zdravilna moč!«
Začetek je bil za Maksimo poln strahov. A njena mati ji je razložila njeno moč, njen dar, kot ga je imenovala.
»Vidim, da ti je tvoj oče podaril nekaj najlepšega. Tudi tvoj oče ima zdravilno moč,« je povedala Gabrijela deklici.
Maksimo je učila, kako naj uporablja svojo moč, kako naj napolni potem svoje telo. Razložila ji je vse, kar je vedela o zdravljenju z rokami in deklica je kmalu sprejela darilo in ga izkoriščala. Zdravila je sebe, svojo mater, pa tudi živali. A Gabrijela ni nikoli nikomur povedala, da je njena hči zdraviteljica. Četudi je včasih prišel kak človek in ji je potožil o bolečinah, je Gabrijela molčala. Menila je, da mora Maksima sama začutiti potrebo po tem, da bi nekoč pomagala ljudem.
A Maksima ljudem ni zaupala, niti si ni želela stikov z njimi. Narava okrog nje ji je bila zadostna.
Nekoč so se v vaški gostilni zbrali mladeniči. Med njimi je bil tudi trideset letni Robert, sin sodnika Ruperta in njegove fine žene Minke. Robert je bil študiran mladenič, poznal je veliko mladenk, znal jih je očarati in marsikatera je pristala v njegovi postelji.
Ta članek se nadaljuje na naslednji strani - KLIKNI TUKAJ >
Stran: 1 2 3 4 5 6
Morda te zanima tudi:

Kratke misli: Veliko predsodkov o raku

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...

Kratke misli: Ali je možno, da se v starosti spremenimo?

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...

Kratke misli: Stalno ali začasno

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...

Kratke misli: Zagloda dvom

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...

Kratke misli: Igramo podaljšek

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...

Kratke misli: Kdo koga bolj potrebuje?

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Zvezdana Mlakar

Zvezdana Mlakar
igralka


"Človek se mora imeti rad. Le tako najde moč za spremembe in neskončno veselo lepoto, ki sije navzven."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2021 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.