KOLUMNA: Vitalnost zrelih let

Otroško obdobje prehitro mine, le da se tega zavemo, ko je že davno za nami. Ko smo otroci, bi bili radi odrasli, ko pa odrastemo, ugotovimo, da je biti otrok preprosto čudovito. Skozi celo življenje se učimo in nikoli vsega ne znamo …
Zrela leta so lahko zelo lepa. (foto: FreeDigitalPhotos.net)
Zrela leta so lahko zelo lepa. (foto: FreeDigitalPhotos.net)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
 Kot bi trenil, nas starost opomni, da smo prispeli v obdobje, ko nam ura ni več gospodar. Ko nam ni treba več v službo, ko pričnemo svoje naložbe prejemati v obliki pokojnine. Naenkrat imamo obilo prostega časa in marsikdo se znajde na razpotju, kako naprej. Moj moto: aktivno in sproščeno. Naše življenjske celice potrebujejo energijo. Če jih ne bomo polnili, bodo prepuščene propadu. Tega pa si vsekakor ne želimo.

Zame so zrela leta, najlepša leta mojega življenja. Otroci so odrasli, čas vzgoje je za menoj. Postala sem babica, upokojenka z rednim mesečnim dohodkom, ki se je preimenoval v pokojnino. Čas, ko si privoščim vse tisto, za kar v aktivnem delu življenja ni bilo časa.
Podala sem se na pot pisateljice, zato sta ob meni vedno svinčnik in beležka. To pa še ni vse. Sem človek, ki nikoli ne miruje. Želim si aktivne starosti in ne posedanja pred televizorjem ali neumornega čiščenja po stanovanju. Vse v svojih mejah.
Z gibanjem skrbim, da mišice ne zakrknejo, z ustvarjanjem si širim obzorja in krepim sive celice. Opazujem svet okoli sebe, v vsaki stvari iščem delček lepote. Vzamem si čas za prijatelje, na svet zrem z optimizmom in v meni še vedno prebiva otrok, zato mi svet domišljije ni tuj. Všeč so mi miselne igre, križanke, filmi z življenjsko vsebino in še in še bi lahko naštevala. Sem in tja me telo opomni, da nisem nezmotljiva, da previdnost ni odveč. Po vsakem padcu pa se je potrebno pobrati in iti naprej. Če je to vitalnost zrelih let, potem sem na pravi poti.


 
Vabljeni k sodelovanju!
Želite svojo zgodbo, dogodivščino ali razmišljanje deliti z nami? Pišite nam na elektronski naslov urednistvo@mojaleta.si in objavili bomo!

Morda te zanima tudi:

Zgodba iz slovenskega doma ostarelih: »Mama, rad te imam!«

Ranljivi in osamljeni so v teh dneh. Mnogi že dolgo nis...

Kratke misli: Temu ne moreš pomagati

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...

Izpoved slovenske upokojenke: »Začeli so me spraševati, če sem ovca«

Da se resnično lahko kaj tako krutega dogaja kjerkoli, ...

MOJ NASMEH: Milimeter za milimetrom

Ko si človek nekaj želi, je pač tako, da se čas zanj us...

Kratke misli: Kako naj jo potolažim?

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...

Kratke misli: Hudo je, če se spominjaš samo slabega

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Milan Pavliha

Milan Pavliha
psiholog, pedagog


"Upokojitev je lahko tudi začetek nove kariere."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2020 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.