KOLUMNA: Vitalnost zrelih let

Otroško obdobje prehitro mine, le da se tega zavemo, ko je že davno za nami. Ko smo otroci, bi bili radi odrasli, ko pa odrastemo, ugotovimo, da je biti otrok preprosto čudovito. Skozi celo življenje se učimo in nikoli vsega ne znamo …
Zrela leta so lahko zelo lepa. (foto: FreeDigitalPhotos.net)
Zrela leta so lahko zelo lepa. (foto: FreeDigitalPhotos.net)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
 Kot bi trenil, nas starost opomni, da smo prispeli v obdobje, ko nam ura ni več gospodar. Ko nam ni treba več v službo, ko pričnemo svoje naložbe prejemati v obliki pokojnine. Naenkrat imamo obilo prostega časa in marsikdo se znajde na razpotju, kako naprej. Moj moto: aktivno in sproščeno. Naše življenjske celice potrebujejo energijo. Če jih ne bomo polnili, bodo prepuščene propadu. Tega pa si vsekakor ne želimo.

Zame so zrela leta, najlepša leta mojega življenja. Otroci so odrasli, čas vzgoje je za menoj. Postala sem babica, upokojenka z rednim mesečnim dohodkom, ki se je preimenoval v pokojnino. Čas, ko si privoščim vse tisto, za kar v aktivnem delu življenja ni bilo časa.
Podala sem se na pot pisateljice, zato sta ob meni vedno svinčnik in beležka. To pa še ni vse. Sem človek, ki nikoli ne miruje. Želim si aktivne starosti in ne posedanja pred televizorjem ali neumornega čiščenja po stanovanju. Vse v svojih mejah.
Z gibanjem skrbim, da mišice ne zakrknejo, z ustvarjanjem si širim obzorja in krepim sive celice. Opazujem svet okoli sebe, v vsaki stvari iščem delček lepote. Vzamem si čas za prijatelje, na svet zrem z optimizmom in v meni še vedno prebiva otrok, zato mi svet domišljije ni tuj. Všeč so mi miselne igre, križanke, filmi z življenjsko vsebino in še in še bi lahko naštevala. Sem in tja me telo opomni, da nisem nezmotljiva, da previdnost ni odveč. Po vsakem padcu pa se je potrebno pobrati in iti naprej. Če je to vitalnost zrelih let, potem sem na pravi poti.


 
Vabljeni k sodelovanju!
Želite svojo zgodbo, dogodivščino ali razmišljanje deliti z nami? Pišite nam na elektronski naslov urednistvo@mojaleta.si in objavili bomo!

Morda te zanima tudi:

Razmišljanja: Brez upanja ne moremo živeti

Upanje je ena temeljnih potreb, da človek lahko preživi...

KOLUMNA: Križanke

Križanke so prijetna miselna telovadba, posebno za varo...

Dnevnik neke druge Ane

Tisti ponedeljek popoldne, ko sem prišla v Dom na obisk...

Razmišljanja: Kakšno medicino si želim?

Če pomislim, kako sem videla in razumela medicino takra...

KOLUMNA: Končno dež

Dobra novica za izsušeno zemljo, še boljša pa za nas vr...

V njihovih čevljih

Nekega dne bomo v njihovih čevljih.
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Irena Dolinšek - IR1

Irena Dolinšek - IR1
upokojena organizatorka dogodkov


"Ljudje se moramo čim prej otresti strahu pred staranjem in delom življenja v penziji! Pomembno je, da sprejemamo vse stopnje razvoja v svojem življenju in izkoristimo njihove prednosti, saj je teh v vsakem obdobju življenja veliko, če jih le vidiš."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2020 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.