V preventivni akciji Varnostni pas, poleg Javne agencije za varnost prometa in Policije, sodelujejo tudi organi lokalnih skupnosti in nevladne organizacije, njihov skupen cilj pa je še povečati delež pripetih voznikov in potnikov med vožnjo, razširiti znanje pravilne namestitve varnostnega pasu, še bolj dvigniti kulturo zavedanja, ter posledično zmanjšati najhujše posledice prometnih nesreč. Večina ljudi sicer pozitivno ocenjuje uporabo varnostnih pasov, a v praksi nekateri nimajo razvite te vedenjske navade, hkrati pa tudi podcenjujejo možnosti in možne posledice trka. A le en klik, ki ga slišimo, ko se pripnemo z varnostnim pasom, lahko reši življenje, zato je uporaba pasu bistvenega pomena.
V času akcije bo AVP, poleg obveščanja splošne javnosti, skupaj z Ministrstvom za šolstvo sodelovala s šolami in vrtci glede ustreznosti šolskega prevoza, s Policijo bo že v ponedeljek, 14. marca, v Ljubljani potekala skupna akcija nadzora in opozarjanja, v kateri bodo imeli vozniki v Ljubljani možnost, da z demo napravo Zaletavček , ki simulira trk pri hitrost 11 km/h, občutijo, kako hitro se lahko zgodi najhujše.
V sredo, 16. marca, bo v Mariboru na večjem dogodku predstavljena pravilna uporaba varnostnih pasov in projekt Pasavček, skozi katerega je s simpatično maskoto poskrbljeno za spremljanje pripetosti na vsaki vožnji in izobraževanje. Skozi projektno delo in uporabo demo sedežev se v projektu Pasavček prenaša sporočilo akcije naprej, aktivnosti pa temeljijo na pozitivni spodbudi, saj otroci za redno pripenjanje v avtomobilu za nagrado prejmejo figurico pasavčka, ki se z ježki pripne na varnostni pas in jo ima otrok lahko v avtomobilu.
Že naslednji dan, 17. marca, bo v okviru nacionalne akcije AVP izobraževala in usposabljala učitelje vožnje v sodelovanju z IC Kranj. Šolam vožnje je tudi posredovala informacije, naj namenijo učno uro pravilni uporabi varnostnega pasu v obliki e-predstavitve, V času akcije bo potekala še ena, akcija Varnostni pas – vez z življenjem, v okviru katere bo AVP osveščala in informirala kandidate za voznike pri izpitni vožnji.
Varnostni pas – vez z življenjem
Uporaba varnostnega pasu je v Sloveniji obvezna, če Policija ujame nepripetega voznika, ga bo globa stala 120 evrov. Za otroke so še dodatne posebne določbe, ki opredeljujejo posebne zadrževalne sisteme, primerne teži in velikosti otrok, privezati pa se morajo tudi sedeči potniki na avtobusih.
Dosledna uporaba varnostnih pasov zmanjša tveganje za smrtno žrtev kar za polovico, skoraj toliko zmanjša tudi tveganje za hude poškodbe, ter za okoli četrtino zmanjša tveganje za nastanek lažjih poškodb, tako pri voznikih kot pri sopotnikih na sprednjih sedežih. Čeprav so na zadnjih sedežih varnostni pasovi nekoliko manj učinkoviti, saj zmanjšajo tveganje za hude poškodbe in smrtne žrtve le za četrtino, pa je to kljub vsemu precejšnja razlika, zaradi katere je pripenjanje smiselno.
Največji učinek glede na vrsto trka v prometni nesreči, saj tveganje za smrtno žrtev zmanjšajo za 50 % v primerjavi z nepripetimi potniki, imajo varnostni pasovi pri direktnih trkih od spredaj in pri prevrnitvah ali kotaljenju vozila, kjer zmanjšajo tveganje za smrt za kar 74 %. Najmanj so pa varnostni pasovi zaščitijo pri trkih s strani.
Dobra tretjina voznikov in potnikov, ki ne uporabljajo varnostnega pasu, tega ne storijo, ker pozabijo, slaba četrtina se ne pripne, ker se peljejo na kratke razdalje, desetina pa se ne pripne, saj naj bi jih varnostni pas motil med vožnjo.
Otroke privežemo, sebe pa ne
Najpogostejši kršitelji uporabe varnostnega pasu so iz starostne skupine med 26 in 35 leti (26 %) ter iz starostne skupine med 36 in 45 leti (22 %), med njimi je več moških (v povprečju se pripenja 91,5 % moških, ter 96,9% voznic), potniki na zadnjih sedežih pa so se izkazali slabše, saj se jih z varnostnim pasom zavaruje le dobrih 66 % odraslih ter od 87 %(starejši) do 94 % (mlajši) otrok.
Še vedno se v večini ne pripenjajo niti potniki v avtobusnem prevozu, premalokrat pa tudi vozniki tovornih vozil. V letu 2015 je na slovenskih cestah umrlo 38 oseb, v prometnih nesrečah, kjer so preiskovalci lahko ugotovili (ne)uporabo varnostnega pasu, jih je umrlo 42 % oziroma 16 voznikov osebnih avtomobilov, ki niso uporabljali varnostnega pasu, 26 pa jih je bilo huje poškodovanih. Število umrlih potnikov je sicer upadlo iz preteklega leta (21 umrlih potnikov v letu 2014), a je kljub temu še vedno visoko, kar 17 smrtnih žrtev je ostalo na slovenskih cestah. Skupni delež voznikov osebnih vozil in potnikov v njih, ki med nesrečo niso uporabljali varnostnega pasu in so podlegli poškodbam, je 40 %. V preteklem letu je v prometni nesreči umrl en voznik tovornega vozila, ki ni uporabljal varnostnega pasu, hudo poškodovanih pa je bilo 13 voznikov tovornih vozil. Večina (85 %) je sicer uporabljala varnostni pas, žal pa za preostale (15 %) ni znano, ali so bili pripeti.
Kot kažejo podatki, ki segajo vse v leto 2007, pripetost voznikov ne glede na spol narašča ali ostaja enaka, enako je pri sopotnikih na sprednjih sedežih. Precej višja pa je zavest glede pripenjanja otrok z varnostnim pasom, saj je iz podatkov opaziti izrazito povečanje deleža pripetih mlajših otrok (do 12 let). Uporabo varnostnih pasov pa vozniki in voznice očitno pogojujejo tudi glede na to, kje vozijo, saj je delež pripetih voznikov in voznic, pa tudi sopotnikov, na lokalnih cestah v naseljih najmanjši, na avtocestah pa najvišji.
Javna agencija RS za varnost prometa v nadaljevanju leta načrtuje še vrsto preventivnih akcij, s katerimi želi osvestiti čim več ljudi in posledično zmanjšati tveganja za smrtne žrtve na slovenskih cestah, že v tem mesecu pa bo opravila tudi poglobljeno analizo uporabe varnostnih pasov v različnih vozilih, pri voznikih in potnikih. Akcijo pa bo ponovila jeseni, med 9. in 16. septembrom 2016.
Vam je že KLIKnilo? KLIK VARNOSTNEGA PASU vam lahko reši življenje. Vozimo pametno.