Lokalne skupnosti za podporo starejšim

Aktivna podpora starejšim pri nas in vključevanje lokalnih skupnosti predstavlja mreža MATIjA, ki je obojestransko izjemno koristna, saj lahko podpora lokalnih skupnosti pripomore k pospešeni širitvi mreže, podpira promocijo storitev lokalnih izvajalcev in odpira nova delovna mesta, hkrati pa lokalnim skupnostim omogoča pregled nad ponudbo v njihovem okolju, povezovanje različnih storitev preko občinskih meja in razbremenitev javnih izvajalcev ter občinskih proračunov.
Mreža MATIjA nudi podporo starejšim. (foto: www.sxc.hu)
Mreža MATIjA nudi podporo starejšim. (foto: www.sxc.hu)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Demografske spremembe povzročajo izjemno hitro povečevanje potreb po storitvah za starejše, saj se predvsem skupina starejših od 80 let povečuje s trikratno hitrostjo siceršnjega povečevanja skupine starejših od 65 let. Prav starejši od 80 let pa so praviloma redni uporabniki organiziranih storitev za starejše, ki bremenijo tako javne blagajne, kot zasebne vire uporabnikov storitev.

Zagotavljanje storitev dolgotrajne oskrbe in nege postaja vedno bolj pereč problem tako države kot tudi lokalnih skupnosti, ki si med seboj delijo odgovornost za zagotavljanje teh storitev za občane – državljane in rezidente Republike Slovenije. Storitve iz tega področja trenutno zagotavljajo domovi za starejše občane, s kapaciteto 21.000 mest in izvajalci pomoči na domu, v katero je vključenih manj kot 7000 rednih uporabnikov, pomembno vlogo pri skrbi starejših pa igra tudi patronažna služba in številne druge podporne storitve.

Zadnje zakonske spremembe, predvsem pa strateški zakonski dokumenti že jasno nakazujejo odločenost države, da težišče storitev za starejše usmeri v izven institucionalne – skupnostne oblike, ki nudijo pomoč uporabnikom v njihovem domačem okolju, hkrati pa tudi odgovornost za njihovo organiziranje in financiranje prenašajo iz države na lokalno skupnost. Radikalen korak v tej smeri je pričakovati z uvedbo nove zakonodaje o dolgotrajni oskrbi in negi, ki je po izkušnjah drugih evropskih držav v relativno kratkem času zasukala razmerje med namestitvenimi in skupnostnimi oblikami skrbi v korist slednjih.

V zadnjem času se v Sloveniji soočamo z alarmantnim stanjem na področju financiranja, saj po eni strani uporabniki ne zmorejo več plačil za socialno varstvene storitve, po drugi strani se zdravstvena blagajna bori z nepremostljivim primanjkljajem, vse več pa je tudi lokalnih skupnosti, ki enostavno ne zmorejo več doplačil socialnih storitev za svoje občane.

Lokalne skupnosti pogosto ne poznajo vseh možnosti, ki so na voljo, pogosto tudi podcenjujejo težo demografskih sprememb in finančne posledice vse večjega števila starejših ali pa se ne zavedajo dovolj odgovornosti na tem področju. Pomembna priložnost se ponuja tudi v tesnem povezovanju lokalnih skupnosti tudi v primeru zagotavljanja sistemov za pomoč starejšim, saj je v zelo razdrobljeni slovenski lokalni samoupravi težko pričakovati, da bi bila vsaka občina sama sposobna zagotoviti strokovno, organizacijsko in finančno kompleksne sisteme socialnih storitev – država pa v skladu z evropsko prakso vse več odgovornosti prelaga prav na lokalne skupnosti.

Ravno slednja ugotovitev je botrovala pri razvoju nacionalnega projekta, ki so ga poimenovali MATIjA, kar pomeni mreža aktivnosti, trženja, informiranja in asistence. S tem projektom so začeli vzpostavljati univerzalno nacionalno vstopno točko, v kateri se prepletajo potrebe starejših s ponudbo najrazličnejših organizacij, ki vključuje tako nevladni sektor, javne službe, kot tudi komercialne ponudnike blaga in storitev. Ugotavljajo namreč, da je slaba povezanost in informiranost o razpoložljivih storitvah pogosto razlog, da starejši zelo pozno začnejo uporabljati storitve pomoči – takrat, ko so že v zelo slabem zdravstvenem stanju oz. popolnoma odvisni od tuje nege in pomoči, takrat pa tudi uporabljajo storitve, ki najbolj bremenijo njihov osebni proračun pa tudi javna sredstva. Z mrežo povezovanja najrazličnejših ponudnikov storitev in načrtnim spodbujanjem starejših k aktivnem življenju po eni strani dosegajo cilj, da so starejši čim bolj in dlje aktivni, kar dokazano podaljšuje dobo neodvisnosti od pomoči, po drugi strani pa s tako mrežo vsem tistim, ki so pomoč dolžni organizirati, ponujajo delujoč sistem ponudnikov, ki bi ga sicer morali na določenem območju vzpostavljati sami.

Pomembna prednost mreže MATIjA je tudi v tem, da enakovredno vključuje nevladni sektor in zasebne ponudnike ter tako zmanjšuje obremenitev javnega sektorja, ki je pogosto razumljen kot edina izbira v primeru potrebe po pomoči. Da pa bi lahko starejši in njihovi svojci učinkovito dostopali do informacij in storitev, so kot centralno komunikacijsko točko uporabili telefonsko številko 080 10 10. Ta je brezplačna, javno dostopna in tudi starejšim, ki niso uporabniki internetnih tehnologij, razumljiva ter prijazna, saj temelji na osebni komunikaciji.

Boris Koprivnikar, predsednik Upravnega odbora SSZS:
"Skupnost socialnih zavodov Slovenije sodeluje pri oblikovanju novih sistemskih rešitev, ki bi pripomogle k racionalizaciji delovanja sistema, tako z vidika javnih blagajn kot tudi države in občin, poiskale dostopne storitve, ki jih občani zmorejo financirati in hkrati kvalitetno rešujejo njihove potrebe. Skupnost že vrsto let sodeluje z najpomembnejšimi evropskimi organizacijami z njihovega področja dela, odlično pozna tuje modele in izkušnje, vse več pa ima tudi čisto konkretnih razvojnih sodelovanj s posameznimi lokalnimi skupnostmi in regijami. Mreža MATIjA je odlična alternativna rešitev učinkovite podpore starejšim v Sloveniji in zato aktivno sodelujemo pri njenem razvoju, podpira pa tudi izjemno pomemben cilj domov, da se še bolj aktivno vključijo v izvajanje storitev na domovih uporabnikov."
Morda te zanima tudi:

Alkoholizem povzroča gen

Po najnovejših raziskavah, ki so jih opravili britanski...

Filmski abonma: Filmska srečanja ob kavi 2019/2020

Z Ireno Matko Lukan in izbranimi gosti gledamo filme in...

Svetovno znana vlogerka ima le še nekaj tednov življenja

Sredi noči se je zbudila s hudo migreno, le nekaj ur za...

Pozitivna psihologija nam pomaga pri prehodu preko posameznih življenjskih faz

Pravi dr. Aleksander Zadel, psiholog in predavatelj poz...

Kdo peče najboljši kruh?

Fala Slonček vabi, da se udeležiš natečaja NAJ FALA KRU...

Starejši za starejše: Dogodivščine iz Krškega

Noč iz ponedeljka na torek je bila kot sodni dan. Dež, ...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Barbara Bizovičar

Barbara Bizovičar
popotnica


"Sklenila sem, da ne bom več sanjala o življenju, ampak svoje sanje živela!"

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2019 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.