Nina je prikimala in čakala. Vedela je, da jo ne čaka nič dobrega. Bilo je samo še vprašanje časa. Med njima že dolgo ni bilo tako, kot nekoč. Odkar je skoraj pred letom dni odšla čez vikend na seminar, se je vse spremenilo. Ko je prišla nazaj, je kmalu uvidela, da je družino izgubila. Rok se je popolnoma izoliral. Skoraj ni spregovoril z njo, pa naj je potem počela, kar je hotela. Takrat, ko je prišla iz seminarja domov, je sklenila, da se bo potrudila. Domov je pričela prihajati prva, skuhala je kosilo, vse pospravila, se ukvarjala z Lizo. Toda bilo je prepozno. Naj je naredila karkoli, Rok se ni omehčal. Poskušala je in poskušala, toda brez uspeha. Rok ni več govoril z njo, poleg tega pa je brez slovesa pričel odhajati od doma. Ni vedela kam gre.
Potem je spet pričela ostajati v službi. Izgubila je upanje. Vrgla se je v delo in domov prihajala pozno. Lizo je videvala največkrat le še za konec tedna. Kdaj sta bila z Rokom nazadnje intimna, pa se ni spomnila več.
»Se spominjaš Ksenije,« je pričel Rok.
Nina je prikimala: »Da, lansko leto je bila Lizina vzgojiteljica v vrtcu.«
Seveda se je spomnila Ksenije. Liza ji je večkrat povedala, da so skupaj na igrišču. Ksenija je imela sina Lizinih let. Liza ji je pravila, da jo včasih z očkom obiščeta. A Nina se ni obremenjevala s tem.
»Ksenija je rodila. Pred mesecem dni je rodila sina,« je nadaljeval Rok.
»Me veseli,« je rekla Nina.
»Ime mu je Rok,« je dodal in jo gledal.
Zabolelo jo je pri srcu. Njegov pogled je bil tako…resen.
»Moj sin je,« je zaključil.
Spalnica se ji je vrtela pred očmi, roke so se ji potile, zazeblo jo je po hrbtu. Ni mogla spregovoriti.
»S Ksenijo sva skupaj že kar nekaj časa,« je dodal.
»Ne morem verjeti,« je počasi izjavila.
»Nameravava zaživeti skupaj,« je z vsako izgovorjeno besedo zadajal hujši udarec.
Nina je zmedeno strmela vanj. Počutila se je izdano. Pomislila je na Lizo.
»Pa Liza,« je vprašala s tresočim glasom.
»Skupaj bosta konec tedna, tako kot sedaj. Nič se ne bo spremenilo,« je skomignil z rameni.
Nič se ne bo spremenilo?!
»Rok, zakaj? Zakaj si to storil,« je zmedeno rekla.
»Rad bi živel. Rad bi imel ženo. Doma. Vsaj par ur dnevno. Rad bi imel družino, ljubezen in smeh. Polno hišo smeha in ne čakanja na boljše dni. Nočem več zakona s tabo. Zdi se mi, da sem poročen sam s sabo. Tega imam dovolj. Z Lizo se bova preselila. Čez nekaj dni. Potem se bova domenila glede obiskov. Denarja od tebe nočem. Ničesar nočem. Le to, da si včasih najdeš čas za Lizo. Le to hočem,« je povedal in zapustil spalnico…
3 mesece kasneje
Nina je hitela. Bil je petek in Liza jo je najbrž že čakala. Nina se je veselila. Minilo je že štirinajst dni odkar je videla Lizo. Ni utegnila. K sreči je le ta razumela. Razumela je, da mamica dela. Pospravila je po pisarni, nato se je odpeljala do stanovanja. Že dva meseca je živela v stolpnici. V najvišjem nadstropju. Imela je čudovito stanovanje. Veliko panoramsko steno, Liza je ure in ure presedela pred njo in opazovala dogajanje pod sabo.
Takrat je na hitro poiskala stanovanje. Našla je to, imela je srečo. Denar ni bil ovira, denarja je imela dovolj. In postalo je njeno. Uživala je v njem. Tistih nekaj uric ponoči, ko je prišla iz pisarne.
Rok je sicer dejal, da lahko ostane v hiši, pa ni želela. Hiša je bila navsezadnje nekoč last njegove stare mame. Hiša je bila njegova. Domenila sta se, da bo Lizina. Rok je imel sedaj novo hišo. Pri Kseniji, tam, kjer je imel novo družino.
Liza je čakal pred vrati. Nina je potrobila in Liza je stekla do avta.
»Mamica,« je veselo vzkliknila in jo objela.
Nina je za hip pogledala proti vratom. Tam je stal Rok. Nekoliko se je poredil. In imel je nasmeh na obrazu. Bil je torej srečen. Pokimal je v pozdrav in odšel nazaj v hišo. K družini, k sinu.
Stanovanje je bilo lepo pospravljeno. Za to je skrbela čistilka, ki jo je Nina najela. Dvakrat tedensko je prihajala in vse postorila. Nina je bila zelo zadovoljna z njo.
»Mami, danes sem prinesla s sabo slike. Mislim, da mojega bratca še nisi videla.«
Nina se je poskušala nasmehniti in z zaigranim zanimanjem je sedla zraven hčere. Ta je odprla majhen album. Na prvi sliki je bila ona in dojenček.
»Poglej, to sva jaz in Rok,« je razlagala Liza.
Na drugi sliki sta bila s sinom, ki ga je imela Ksenija že od prej.
»Poglej, to sva jaz in moj novi veliki brat Matej,« je razlagala Liza.
Na tretji sliki je bila ona, Ksenija. Lepa, nasmejana, srečna. Srečna.
Na četrti sliki sta bila Rok in Rok.
»Poglej, to sta očka in Rok,« je razlagala Liza.
Nina se je zastrmela v sliko. Veliki Rok je ponosno držal svojega sina. In veliki Rok je bil na sliki srečen. Prav tak, kot je bil pred nekaj leti, ko se je Nina stisnila k njemu. Prav tak, kot je bil tedaj, ko se je rodila Liza. Srečen.
Na sliki sta bila mali in veliki Rok. Oba sta bila srečna in nihče ni več pripadal Nini.