Od začetka junija, pa do konca letošnjega septembra se bodo tu zvrstili tudi koncerti na Ljubljanici, katere izvajajo ljubljanske godbe. Mi smo se pridružili Godbi ljubljanskih veteranov, ki je najmlajši pihalni orkester v Sloveniji po nastanku in najstarejši po “mladosti” članov. Pobudo za ustanovitev ljubljanskeag seniorskega orkestra je dal koncem leta 2004 njegov sedanji predsednik in prvi klarinetist prof. Milan Pavliha. Tako je mesto Ljubljana in vsi ljubljanski orkestri s tem senirskim orkestrom pridobilo priliko za dodatno druženje, muziciranje in nastopanje v tretjem življenskem obdobju. Orkester danes šteje okoli 50 vrhunskih glasbenikov. Pogoj za članstvo je dosežen “Abraham” in vrhunsko glasbeno znanje. Tako je danes v sestavu celo enajst upokojenih uglednih akademskih glasbenikov. Orkestru so se pridružili tudi dirigenti ljubljanskih godb, kar je še kako povezovalnega pomena za širitev te glasbene zvrsti in populizacijo.
Pol ure pred 18 so se pričeli zbirati na Trnovskem pristanu možje v zelenih godbenih srajcah, noseči različne inštrumente. V pristanu jih je že čakala rečna ladja “Sulc”, da jih popelje proti središču mesta. Ko je dirigent in vodja orkestra Viktor Kresnik, nekaj minut pred predvidenim startom preveril sestav orkestra, je ugotovil da še ni glasbenika, kateri igra mali boben, zato je takoj posegel pa manjši kadrovski dopolnitvi. Ko so glasbeniki zaigrali prvo skladbo, se je tudi ladja podala na plovbo proti centru mesta. Na obrežju Ljubljanice so se ljudje z nasmehi na licih zazirali v plavajoči orkester pod seboj in ga po vsaki odigrani skladbi nagrajevali s spodbujajočim aplavzom. Skoraj ni bilo poslušalca na obrežju, ki ne bi to enkratno sliko želel ohraniti za spomin, zato so mnogi fotoaparati beležili enkraten prizor na vodni gladini.
Glasbeniki, ki se bližajo svoji prvi desetici delovanja, imajo izjemno širok glasbeni repertuar, danes pa so za poslušalce na obrežju reke pripravili program, ki bi sodil v vsako koncertno dvorano, saj so se poklonili skladateljem kot so: Giuseppe Verdiju, katerega dvestoletnico rojstva obeležujemo letos, Petru Iliji Čajkovskem, Johanesu Brahmsu,Jacobu de Haanu in priredbam Bojana Adamiča.
Naravna danost čudovitega Grubarjevega rečnega kanala sredi Ljubljane, mestne vedute z obnovljenimi meščanskimi stavbami in vrhunski glasbenik, ki so na nevsiljiv način božali svoje poslušalce, so še eden izmed mnogih kulturnih projektov, ki v Ljubljani živijo na edinstven način. Mestna občina Ljubljana, Turizem Ljubljana, Javni sklad za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Ljubljana, ki je povezovalec in nosilec tega projekta so pripravili še en kulturni biser, ki Ljubljano postavlja v bok velikim svetovnim prestolnicam.