Oh ja, saj res ni bilo tako grozno, bom preživela. Popustila sem in ga objela. Navsezadnje sem ga imela rada, čeprav je bil včasih tak trot.
Seveda je Mila takoj povedala, da ji je v avtu strašansko slabo.
»Pa sedite spredaj,« sem rekla. Drugega mi ni preostalo.
»Ah, kako si ti dobra,« je rekla, me rahlo potrepljala po hrbtu in sedla. Seveda zmagoslavno, z držo 'no, pa sem spet zmagala'.
Mila je vso pot veselo čebljala in se vneto pogovarjala s svojim sinom. Jaz sem sedela zadaj, kot pozabljeno peto kolo. Zastrmela sem se skozi okno, opazovala naravo, ki je bežala mimo. Pogled se mi je ustavil ob vsakem paru, ki smo ga na poti srečali. Oh, kako se imajo lepo, nimajo Mile ob sebi! Seveda sem bila prepričana, da sem najbolj ubogo bitje na svetu in šlo mi je na jok.
Nekoliko sem se pomirila šele, ko smo prispeli v prvi kraj ob morju čez mejo in izstopili iz avta. Tadej je takoj, ko je zaklenil avto, skočil k meni in me objel. Ves čas je nato hodil ob meni, me držal za roko. Mila je hodila na njegovi drugi strani in veselo čebljala.
Odpravili smo se na obalo. Bilo je lepo. Rahlo je pihalo, morje je valovilo. Ogledala sem si plažo. Bila je lepa, morje čisto, lokal ob obali odprt, a le nekaj gostov.
»Ti je všeč? Bova letovala kar tu,« je vprašal Tadej.
Prikimala sem. Bilo mi je vseeno, kje bova, le da bova sama. Sama!
»Najbolje, da se odpravimo do agencije, si rezervirava apartma in gremo potem na kosilo,« je predlagal.
Na agenciji so nam prijazno povedali, da imajo prosto. Mali apartma s kopalnico, balkon s pogledom na morje. Od obale oddaljen le sto metrov. Čudovito! Predlagali so nam, naj si ga gremo ogledat. Pa smo šli. Lastnik je bil prijazen, starejši možak. Pokazal nam je apartma in bil nama je všeč. Takoj na prvi pogled. Nisem imela razloga, da bi pregledala vsak kot, je pa to storila namesto mene Mila. Zvedavo je gledala okrog in odpirala omare.
»Imate mogoče dodatno sobo za eno osebo,« je tedaj vprašala in se zazrla v gospoda.
»Imamo,« je prikimal.
»Saj ne bosta verjela, kaj sem se pravkar domislila,« je rekla veselo.
Oh, nikar se ne trudi! Bodi tiho! Srce mi je pričelo divje razbijati, stiskala sem pesti.
»Če bi še jaz prišla takrat sem. Saj bi imela svojo sobo. Ne bi vaju motila,« je pričela.
Tadej se je popraskal po glavi, me prestrašeno pogledal. Molčala sem in ga jezno gledala.
»Mami, pa si prepričana, da želiš biti na morju deset dni,« je vprašal.
»Seveda! Veliko raje, kot sama v hiši,« je rekla in zadovoljno kimala.
»Lahko gremo pogledat še kak drug kraj. Mogoče ti bo sosednji kraj bolj všeč, plaža zate boljša,« je pričel.
»Ne, kar tu bom. Potem je zmenjeno,« je rekla gospodu in mu dala roko.
»Kakor hočete,« sem pihnila in odšla iz sobe ven. S težavo sem zadrževala solze. Vešča stara! Niti na morju ne bova sama. Sram naj jo bo, pošast! Ne privošči nama niti deset dni oddiha. Dobro vem, kako bo. Že zjutraj nama bo težila. Najbrž bo vsak dan kaj narobe in Tadej bo ves čas visel pri njej. Sovražim jo! Hočem svojo hišo. Da, odselila se bova. Takoj v ponedeljek bom pričela iskati stanovanje. Prodala bom svojega, v banki bova vzela kredit in šla bova na svoje. Briga me, če se zgubi sama v svoji hiši. Jaz tam ne bom več! Dovolj jo imam! In on? On! Ne upa ji ugovarjati. Sram naj ga bo. Več mu pomeni zmešana mati, kakor žena. Lahko bi vedela, sinček edinček! Če ne bo hotel z mano stran, bom šla sama. Ne potrebujem ga. Ne zna se postaviti zase.
Še ko sem bila na obali, sem se tiho jezila. Sedla sem na veliko skalo, objela noge z rokami in strmela v morje. Bilo mi je popolnoma vseeno, če me najdeta ali ne. Kar naj gresta sama naprej. Lahko sem sama, ne potrebujem ju!
Čez deset minut sem začutila roko na svoji rami. Bil je Tadej. Aha, kjer je on, je tudi ona. Nisem se obrnila, nisem hotela gledati njenega obraza. Najbrž je stala le korak za njim. Tadej je sedel zraven mene. Zastrmel se je v morje.
»Povedal sem ji,« je pričel.
Pogledala sem ga.
»Povedal sem ji, da hočeva dopust zase, da nama ni všeč, če bo zraven,« je govoril.
Oh, moj ljubi!
»In,« sem vprašala, se previdno ozrla. Nikjer je ni bilo.
»Saj veš, užaljena je, ampak, naj bo. Na dopustu bova sama. Obljubil sem ti,« je povedal in me objel čez ramena.
»Ljubim te,« sem mu rekla, obraz se mi je razjasnil.