»Lepo imate, zelo lepo,« je pohvalila in opazovala stanovanje.
»Hvala,« sem prikimala.
Emil je ponudil vino in nazdravili smo.
»Mirko pravi, da se bosta poročila,« sem pričela.
»Da, res je,« je nekoliko sramežljivo prikimala in ga pogledala.
»Datuma sicer še nimava, toda kmalu ga bova izbrala. Ne bova več dolgo čakala,« je pojasnil Mirko.
Pogovor je lepo stekel in Elvira mi je bila takoj všeč. Bila je sicer rahlo zadržana, toda zelo prijazna. Bila je razgledana ženska. V vsako temo, ki smo jo odprli, se je zlahka vklopila. To mi je bilo všeč. Moj brat potrebuje razgledano žensko.
Elvira nam je zaupala, da veliko potuje. Zaposlena je bila kot novinarka in veliko časa je bila na terenu.
»Ko bova nekoč imela otroke, pa se bo to moralo nehati,« je povedal Mirko.
»Da, potem bo moje delo bolj umirjeno, pa zaradi tega nič manj zanimivo,« je kimala Elvira.
Očitno je bilo, da sta vse že preštudirala.
Poslovila sta se pozno v noč. In obljubila sta, da kmalu spet prideta na obisk.
»Zelo lepo sem se imela pri vas,« je na vhodu rekla Elvira in se mi nasmehnila. Čutila sem, da bova prijateljici.
»Kakšna se ti zdi,« sem vprašala Emila, ko sva legla k počitku.
»Nič posebnega,« je zamomljal.
»Nič posebnega?! Meni se zdi naravnost čudovita. Takšna, kot jo Mirko potrebuje,« sem bila zadovoljna.
Teden je tekel dalje, dela smo imeli ogromno. Poleg tega pa sva načrtovala še podaljšan konec tedna na smučišču. Seveda sama, najina hči ni več hotela z nama. To me je seveda žalostilo. Imela je komaj štirinajst let.
»Špela, res ne bi šla,« sem jo spraševala.
Zavila je z očmi in odkimala, se potopila nazaj v revijo.
»Špela, boš lahko sama doma štiri dni,« sem bila zaskrbljena.
»Mami, nisem več otrok,« mi je dala vedeti.
Res se je počasi spreminjala v lepo žensko, toda še vedno je bila moj otrok. Moj mali razvajeni otrok. Morala bi imeti dva, potem ne bi bila tako razvajena. Špela je imela vse, pomanjkanja ni poznala. Vedno, ko si je kaj zaželela, smo ji to kupili in še kaj za povrhu. Saj vem, da ni prav, pa si nisem znala pomagati. Bila sem srečna, če je bila srečna ona. Ampak, Špela je bila pridna. V šoli ji je šlo dobro. Zaključevala je osnovno šolo, naprej je nameravala iti na gimnazijo.
Torej naj bi ostala sama doma. Emil v tem ni videl nič slabega: »Dovolj je stara, da lahko poskrbi zase.«
»Prav imaš, dovolj velika je,« sem kimala in hotela verjeti.
Da greva na smučanje, sem povedala tudi bratu. Bil je navdušen in vprašal je, če se nama lahko z Elviro pridružita.
»Seveda! Niti pomislila nisem! Zelo vesela bova,« sem kimala.
Povedala sem Emilu, ki je bil tudi navdušen: »Dobra družba vedno prav pride!«
In smo šli. Vsi štirje, vsak s svojim avtom. Vožnje je bilo kar nekaj, smučat smo se odpravili čez mejo, kjer so boljša smučišča.
Z Emilom sva imela rezervirano čudovito sobo, v istem hotelu sta jo rezervirala tudi Mirko in Elvira. K sreči je bilo še prosto.
Smučarija se je tako pričela. Čez dan smo smučali, se sončili, se zabavali, zvečer po večerji smo nekaj časa debatirali, nato pa utrujeni odšli vsak v svojo sobo. Ti štirje dnevi so kakor strela švignili mimo. Imeli smo se res čudovito in zadržala sem se, da nisem ves čas klicarila domov in spraševala Špelo, kako ji gre. Poklicala sem jo samo vsak večer in po njenem glasu sluteč, je bila dobro. Zaznala sem tudi kanček osamljenosti. Seveda, najbrž naju je pogrešala.
Kot bi mignil smo se vračali nazaj proti domu. Vsi srečni, vsi nasmejani in z novim prijateljstvom. Elvira in jaz sva se kar precej zbližali. Res je bila zelo dobra ženska. Bila mi je zelo všeč.
»Bala sem se, kakšna bo Mirkova sestra. Vedela sem, da je zelo navezan nate, kar naprej govori o tebi,« mi je priznala Elvira.
»In če bi bila kaka zoprna vešča,« sem se smejala.
»Uf, težko bi bilo,« je kimala Elvira.
»No, še dobro, da sva se takoj ujeli, kajne,« sem zadovoljno dodala.
»Prav imaš. Pravih prijateljic je zelo malo in mislim, da bo najino prijateljstvo pravo,« je kimala.
Špela naju je bila zelo vesela, kar me je osrečilo. Očitno naju ima še vedno rada in naju potrebuje.
»Kako sta se imela, povejta,« nama je rekla in na dolgo in široko sem ji razložila potek teh štirih dni.