Najpogostejša virusna okužba proti kateri ni cepiva je prehlad. Povzroča ga več kot 200 različnih virusov, najpogostejši so iz družine rinovirusov in koronavirusov. V primeru, da je povzročitelj prehlada adenovirus, ima okužba težji potek.
Prehladna obolenja se lahko pojavljajo čez vse leto, najpogostejša pa so jeseni in pozimi.
Obisk pri zdravniku je potreben kadar trajajo prehladni simptomi dlje kot sedem dni, kadar imamo povišano temperaturo več kot tri dni, kadar težko dihamo in požiramo, kadar kašljamo več kot sedem dni, pri hudem glavobolu in bolečinah v predelu sinusov, bruhanju, moteni zavesti, pri otrdelem tilniku, bolečini v ušesih ….
Gripa je bolj sezonska in se pojavlja od konca oktobra do sredine aprila. V povprečju imamo desetkrat več možnosti, da zbolimo za prehladom kot za gripo, ki je veliko resnejše obolenje kot prehlad. Prehlad zahteva večjo odsotnost z dela in od pouka kot vse preostale bolezni skupaj. Običajno mine v 4 do 10 dneh, suh ali vlažen kašelj pa lahko traja dlje. Odrasli zbolijo v povprečju dvakrat do štirikrat na leto, otroci pa šestkrat do osemkrat. Da bi se izognili pogosti obolevnosti in prepogostih odsotnosti, poskušamo prehlad pozdraviti sami, žal največkrat delovno, brez zdravniške pomoči. Zavedati se moramo, da pri prehladu lahko pride do zapletov, kot so vnetje srednjega ušesa (največkrat pri otrocih) in obnosnih votlin (sinuzitisa), ter okužbe spodnjih dihal, med katerimi je najbolj pogosta in nevarna pljučnica.
Pljučnica (pnevmonija) je vnetje, ki zajame drobne pljučne mešičke in tkiva okrog njih,
zaradi tega pride do motene izmenjave plinov in oskrbe s kisikom. Znaki pljučnice so splošna oslabelost, povišana telesna temperatura, kašelj, izmeček, bolečine v prsih, hitro in težko dihanje, izguba apetita, zmedenost…..Pri starejših so lahko simptomi neznačilni in zabrisani.
V slovenske bolnišnice je v povprečju sprejetih približno šest tisoč bolnikov z izven bolnišnice pridobljeno pljučnico. Največ med njimi (od 60-70 odstotkov) je starejših od 65 let. Pljučnica je pomemben vzrok smrti, saj je smrtnost v bolnišnici zdravljenih bolnikov s pljučnico okrog 10 odstotkov, bolnikov s pridruženimi kroničnimi boleznimi in starostnikov pa še znatno višja do 30 odstotkov.
V vseh študijah se kot glavni povzročitelj zunaj bolnišnične pljučnice pojavlja bakterija pnevmokok, ki povzroča kar dve tretjini teh pljučnic. Pojavnost pnevmokokne pljučnice je višja pri starejših osebah in bolnikih z različnimi kroničnimi obolenji (srčno-žilna obolenja, KOPB, pomanjkanje imunoglobulinov, hematološki malignomi, alkoholizem in okužba s HIV.
Splošni ukrepi za zaščito pred akutno okužbo dihal, gripo in pljučnico so vzdrževanje primerne telesne kondicije z dosti gibanja na svežem zraku in uživanjem kakovostne vitaminsko bogato prehrane. Odsvetujemo kajenje in prekomerno uživanje alkoholnih pijač. Svetujemo čim bolj pogosto in temeljito umivanje rok z milom vsaj 20 sekund. Higiena kašlja: pri kašljanju, kihanju in smrkanju pokrijemo nos in usta z robčkom za enkratno uporabo in ga po uporabi zavržemo v koš in si umijemo roke. Svetujemo tudi dosledno in čim bolj pogosto umivanje rok s toplo vodo in milom. Svetujemo tudi redno čiščenje površin in predmetov z vodo in detergentom in pogosto zračenje prostorov. V hladnih mesecih leta svetujemo izogibanje prostorom, kjer se zbirajo večje množice ljudi. Majhne otroke, nosečnice, kronične bolnike, bolnike v bolnišnicah in oskrbovance v ustanovah naj obiskujejo le zdravi.
V preventivi pred okužbami z respiratornim sincicijskim virusom (RSV), ki povzroča hujše okužbe pri novorojenčkih, dojenčkih in majhnih otrocih, ki imajo kronične bolezni ali pa so bili prezgodaj rojeni, svetujemo staršem, da si dosledno umivajo roke s toplo vodo in milom preden rokujejo z otrokom. V primeru, da so prehlajeni ali imajo vročino, naj uporabijo masko. Če so sorojenci prehlajeni ali imajo vročino, naj ne bodo v isti sobi z dojenčkom. Če imajo doma novorojenčka, je priporočljivo, da starejši sorojenec ne obiskuje vrtca, saj lahko prinese RSV domov. Do drugega meseca otrokove starosti odsvetujemo obiske. Novorojenčkov, dojenčkov in majhnih otrok naj starši v tem času ne jemljejo s seboj tja, kjer je veliko ljudi (nakupovalna središča, na velika družinska srečanja, v vrtce …).
Cepljenje proti gripi je potrebno opraviti vsako leto znova (najbolje) še pred sezono prehladnih obolenj. Priporočamo ga prav vsej populaciji, še posebej pa ga priporočamo kroničnim bolnikom, starejšim in majhnim otrokom (od 6 mesecev do 2 let starosti) ter nosečnicam. Še posebej cepljenje priporočamo tudi svojcem bolj ogroženih oseb in vsem varovancem socialnih ustanov kot so npr. domovi za starejše osebe. Cepljenje je priporočljivo tudi za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali lahko pri delu prenesejo okužbo na druge osebe, še posebno to velja za zdravstvene delavce in sodelavce ter druge nujne službe.
Pnevmokokne okužbe so velik zdravstveni problem po vsem svetu, saj so pnevmokoki vodilni povzročitelji bakterijske pljučnice (68 odstotkov), gnojnega meningitisa, vnetja srednjega ušesa (50 odstotkov), bakteriemije in sepse. Pnevmokokne okužbe zdravimo z antibiotiki, so pa bakterije na njih vse bolj odporne.
Tveganje za pnevmokokne okužbe z zapleti lahko znižamo s pravočasnim cepljenjem proti pnevmokoknim okužbam. Namen cepljenja je zmanjšati število okužb, zmanjšanje teže bolezni in zapletov, ter smrtnih izidov okužbe s pnevmokoki. Cepljenje priporočamo otrokom s pogostimi vnetji, kroničnim bolnikom in starejšim od 65 let.