»Pa res misliš, da sodi tja? Saj nikomur ne škodi,« je rekla Beti.
»Njeno obnašanje je za nas nenavadno, čeprav imaš prav. Nikomur ne škodi. Saj ne bo dolgo notri. Kmalu bo spet doma, pri svojemu kavalirju,« je kimal Sergij.
Popoldan se je odpeljal nazaj v službo. Bil je ravno čas obiskov.
»Je Gabrijela v svoji sobi?« je vprašal sestro.
»Ne, obisk ima. Albin je pri njej,« se je zasmejala sestra.
Sergij se je odpravil do sobe za obiske. Gabrijela je sedela za mizo pri oknu. Bila je nasmejana, pogovarjala se je in krilila z rokami. Vsake toliko časa je utihnila in poslušala ter kimala z glavo. Imela je obisk in ni je želel motiti.
»Jo pokličem?« je rekla sestra, ki je stala zraven njega in jo opazovala.
»Ne, ni treba. Govorila bova jutri. Ne smemo je motiti. Obisk ima.«
»Bo še dolgo tu? Kar smili se mi,« je začela sestra.
»Ne, jutri bova imela še pogovor, potem jo bom odpustil. Naj bo doma. Naj ima svoj srečni svet, naj bo srečna s svojim kavalirjem. On ji pomeni vse, pri njem je našla srečo,« je rekel Sergij.
Sestra je prikimala in odšla, on pa je še nekaj časa stal in strmel v njo.
Gabrijela je bila srečna, ni se ozirala na ostale obiskovalce pacientov, ki so jo na skrivaj začudeno gledali. Preveč je bila zaposlena s tem, kar ji je imel Albin za povedati. Najbrž jo je hudo pogrešal, zdaj, ko je bil sam doma.
Sergij se je obrnil in odšel proti domu. Ni je želel motiti, bila je tam, kjer je bila srečna. V svetu, kjer je obstajal tudi njen namišljeni kavalir. Albin, ki so ga videle le njene oči. In tam je lahko v miru govorila z njim, v bolnišnici ni bilo nič tako nenavadnega, če je človek govoril sam sabo.
Odpeljal se je proti domu. Nebo so prekrili oblaki in pričelo je rahlo deževati. Tisti hip je začutil, kako srečen je. Imel je ženo, ki jo je ljubil, poklic, ki ga je rad opravljal in dva zdrava in lepa otroka. Kaj bi si lahko še želel?!
Doma je skočil iz avta in stekel k Beti.
»Pridi,« ji je dejal in jo potegnil za roko. Odpeljal jo je pred hišo in zaplesal je z njo v dežju.
Beti se je smejala in ga objela. Le kdo bi potreboval dežnik, če je srečen? Gabrijela je imela prav, ni bilo lepšega, kot ples v dežju z nekom, ki ti pomeni vse.