POMLADNA ZGODBA: Bratranec

Boštjan in Cene sta bila brata. Že od ranega otroštva dalje, sta se razumela. Najbrž sta tudi zato zgradili vsak svojo hišo le nekaj metrov stran. A niti slutila nista, kaj se bo iz njunega velikega prijateljstva razvilo ...
Četudi sta bila v sorodu, je bila njuna ljubezen močnejša ... (foto: freeimages.com)
Četudi sta bila v sorodu, je bila njuna ljubezen močnejša ... (foto: freeimages.com)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Boštjan je bil starejši. Poročil se je pri triindvajsetih letih s sovaščanko Rezo. Reza je rodila Tinko, nekaj let kasneje še sina Rajka.
Cene je bil v tistem času še samski, a je vseeno zidal hišo. Na kosilo je zahajal kar k Boštjanu in Rezi. Dobro so se razumeli.
Takrat, ko je na svet prijokal Rajko, je Cene spoznal Mileno. Bila je njegova prva ljubezen. Srečala sta se na vaški veselici in se zaljubila. Preselila se je k njemu. Poročila sta se in rodila je hčerko Ajdo.
Ajda je bila dve leti mlajša od Rajka in pet let mlajša od Tinke.
Otroci so rasli in se skupaj igrali. Kmalu je bila Tinka prestara in si je poiskala svojo družbo deklet. Rajko in mala Ajda ju nista zanimala.
Tako sta Rajko in Ajda postala nerazdružljiva. Rajko je bil starejši in Ajda mu je povsod sledila.
Preden sta pričela hoditi v šolo, sta bila skupaj od jutra do večera. Še za čas kosila sta bila skupaj. Včasih sta jedla pri Cenetu in Mileni, včasih pri Boštjanu in Rezi. Staršem se je zdelo imenitno, da se tudi njihovi otroci tako dobro razumejo med sabo.
Rajko in Ajda sta vse dni preživljala v bližnjem gozdu, nabirala sta gobe in jih nosila domov, kjer so jima potem povedali, katere so užitne in katere strupene. Nabirala sta borovnice, kopala sta se v bližnjem potoku in spuščala ladjice iz papirja. Ko je zapadel sneg, sta se sankala za hišo, gradila snežene može in se kepala. Nato sta sedela na peči in se pogovarjala.
Ko je bil Rajko star sedem let, je moral v šolo. Za njega se je brezskrbno otroštvo počasi končevalo. Ajda je jokala, ker nista bila skupaj dopoldan. Čakala ga je pred hišo, kdaj bo prišel in mu vedno stekla naproti.
Poleti so skupaj odhajali na morje. Tudi tam sta bila nerazdružljiva. Tinka je odšla po svoje, Rajko in Ajda pa sta skupaj lovila rakce in se škropila v vodi.
Kmalu je v šolo odšla tudi Ajda. Časa za igro je bilo vedno manj. Postajala sta vse resnejša. Med osnovno šolo, sta bila še vedno dosti skupaj, ko pa je Rajko odšel v internat, so se njune vezi pričele krhati. Domov se je vračal le konec tedna.
Ajda je bila lepa deklica. Imela je pšenične lase, v osnovni šoli je imela vedno spete v dve dolgi kiti. Oči je imela zelene in po obrazu je imela posute pege. Rajko je bil rdečelas in ko je pričel hoditi v srednjo šolo, je bil kmalu za glavo večji od sestrične.
Ajda se je odločila, da bo odšla na gimnazijo. Nova šola ni bila daleč in domov bi se lahko vozila z avtobusom.
Ajda je bila v prvem letniku gimnazije, Rajko je bil v tretjem letniku srednje policijske šole, ko je nekoč pozvonil.
»Cene, lahko gre Ajda z mano ven?« je vprašal njenega očeta, ko je vstopil v kuhinjo.
»Kam pa bi šla?« ga je vprašal Cene in pogledal Ajdo, ki je poskočila od navdušenja. Še nikoli ni šla zvečer ven.
»Na pijačo bi jo peljal, potem pa bi šla še malo plesat,« je povedal Rajko.
»Prav. S tabo lahko gre, zaupam ti. Toda le glej nanjo,« mu je zažugal Ajdin oče.
Veselo sta stekla v njeno sobo, kjer je Ajda zavriskala in ga objela: »Rajko, kako da si se spomnil name?«
»Saj veš, včasih sva bila ves čas skupaj. Dolgčas mi je po tebi!«
Ajda se je na hitro uredila in odšla sta.
Za njo je bilo vse novo. Prvič je odšla ven in bila je vsa na trnih.
»Misliš, da bom koga spoznala?« ga je spraševala.
»Nikoli se ne ve,« je dejal v smehu.
Sedla sta za mizo in naročila pijačo. Rajko je pil pivo, Ajda je naročila mali bambus.
»Samo tega, potem boš pila sok. Ne pozabi, da odgovarjam zate,« ji je ukazal Rajko.
»Kakor ukažeš, bratranec, samo, da me boš še kdaj vzel s sabo, pa bom čisto pridna. Saj veš, da me oče brez tebe ne bi pustil,« mu je rekla.
Rajko je prikimal.
Miza za katero sta sedela je bila kmalu polna Rajkovih prijateljev. Imeli so se imenitno. Ajda se je takoj vživela mednje in čas ji je prehitro tekel. Kar naprej je pogledovala na uro in si želela, da večera še ne bi bilo konec.
Nato so odšli v disko. Tam je bilo polno mladine. Rajko jo je odpeljal plesat, a takoj, ko sta odšla iz plesišča, se je pred njo postavil neznani mladenič in jo vprašal za ples. Ajda je navdušeno privolila.
Ta članek se nadaljuje na naslednji strani - KLIKNI TUKAJ >
Stran: 1 2 3 4 5 6
Morda te zanima tudi:

Kratke misli: Vsak dan hodi gledat sončni zahod

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...

Kratke misli: Tihi in glasni ubijalci

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...

Kratke misli: Tikanje in vikanje v naši družbi

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...

Kratke misli: Preselila sta se iz hiše v stanovanje

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...

Poiščimo odgovore v sebi

Zagotovo ste že kdaj koga slišali reči, da se odgovori ...

Kratke misli: Bilo je njuno najlepše leto

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Mito Trefalt

Mito Trefalt
igralec, TV voditelj, urednik (1939 - 2016)


"Če imaš to srečo, da v življenju delaš, kar imaš rad - moraš biti zadovoljen."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2021 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.