Maj ga je opazoval in bil ves čas ob meni. Tujcem ni zaupal. A kmalu ga je Teo dobil na svojo stran. Znal je z otroci. Igral se je z njim, mu pomagal zbirati kamenčke in Maj se je popolnoma razživel. Z veseljem sem ga opazovala.
»Rad imam otroke. Nekoč jih bom imel. Vsaj tri,« mi je zaupal Teo.
»Jih še nimaš,« sem previdno vprašala.
»Ne, nimam še družine. Živim sam,« mi je povedal.
»Zelo urejeno imaš, človek ne bi verjel, da lahko moški tako lepo uredi okolico…« tisti hip sem se ugriznila v jezik. Pa sem se izdala. Sedaj bo vedel, da sem bila pri njegovi hiši. Kakšna neumnica sem!
Teo se je zahihital in me pogledal: »Torej nisi našla le moje obale? Ti je hiša všeč?«
»Oprosti, ne bi smela,« sem se pričela opravičevati in bilo mi je sila nerodno.
»Nikar! Vesel sem tvoje pohvale,« je dejal.
Dan je prehitro minil in z Majem sva se počasi odpravljala.
»Imela sva se zelo lepo. Hvala za družbo, za hrano,« sem se mu zahvalila, ko sem pobrala svoje stvari.
»Jutri pa le pridita nazaj,« naju je povabil.
»Nočeš biti sam,« sem vprašala.
»Ne. Če želita, se mi pridružita. Vesel bom vajine družbe,« je povedal.
»Mogoče pa res,« sem prikimala, posadila Maja v voziček in se odpravila. Ko sem se ozrla nazaj, se je Teo odpravljal v morje.
Utrujena sem bila. Ko je Maj zaspal, sem se odpravila na teraso in opazovala morje. Pripravila sem si velik kozarec limonade in počasi srkala hladno tekočino. Dobro uro sem sedela na terasi in premišljevala. Teo mi je bil všeč. Nasmehnila sem se, ko sem pomislila nanj. Kako čudna je pot usode.
Prebudila sem se v zgodnje jutro. Maj je še vedno mirno spal. Potihoma sem se odplazila na teraso. Dan je bil čudovit. Kljub rani uri, je bilo opaziti kar nekaj sprehajalcev. Pomislila sem na Tea in na čudovit dan, ki smo ga preživeli skupaj. Vedela sem, da bova spet odšla tja. Niti pomislila nisem, da bi se kopala drugje. Povabil naju je in vabilo bom z veseljem sprejela. Zakaj pa ne bi izkoristila dobre družbe?
V miru sem se umila, popila jutranjo kavo, šele nato se je mali končno prebudil.
»Vidim, da te je morje pošteno utrudilo,« sem mu rekla, ko je odprl oči. Nasmehnil se je in iztegnil male ročice proti meni.
Uredila sem ga, mu pripravila zajtrk. S tekom je vse pojedel.
»Najprej bova odšla do trgovine, nato pa na najino obalo,« sem mu povedala.
Odpravila sva se. Nakupila sem kruh, nekaj malenkosti in malico za na plažo. Kupila sem tudi za Tea. Morala sem se mu nekako oddolžiti za prijaznost.
Končno sva bila pripravljena za odhod do plaže. Upala sem, da naju Teo že pričakuje. A njegova mala plaža je samevala. Ni ga še bilo. Sicer sem bila nekoliko razočarana, toda ura je bila še dokaj zgodnja. Najbrž bo prišel kasneje.
Maj je bil neučakan in kar takoj sva morala k morju. Res je užival. Igral se je s kamenčki, čofotal po vodi.
Ves čas sem gledala proti stezi, po kateri naj bi prišel Teo. Težko sem ga čakala. Morala sem si priznati, bil mi je čedalje bolj všeč. Pogrešala sem moško družbo. Predolgo sem bila sama. Predolgo sem čakala in se smilila sama sebi. Darko si je ustvaril novo družino, jaz pa sem tiho še kar upala, da se bo vrnil.
Ampak, vedela sem, da se to ne bo zgodilo in vedno bolj sem bila prepričana, da si tega ne želim več. Kar naj bo, kjer hoče! Ustvarila si bom novo družino, si našla novo ljubezen. Čas bo prinesel svoje.
Končno se je prikazal. Nasmejan in vidno zadovoljen, ko naju je zagledal.
»Bal sem se, da vaju ne bo,« je priznal, ko je stopil k nama.
Srce mi je veselo zaigralo, v želodcu sem začutila mehurčke. Le kaj se dogaja z mano?!
»Tudi midva sva vesela, da nama boš delal družbo,« sem mu povedala.
Teo se je pričel igrati z Majem, jaz pa sem ju opazovala. Maj ga je popolnoma sprejel. Očitno je imel Teo res rad otroke, saj je bila njegova igra pristna. To mi je bilo najbolj všeč. Bi ga sprejel? Bi ga vzel za svojega? Bi mu dovolil, da ga kliče očka? Oh, neumnica, le kaj premišljujem!
»Janja, če ne bo zvenelo preveč vsiljivo, bi vaju povabil popoldne k meni na večerjo. Imaš rada morske jedi?« je previdno vprašal.
»Seveda. Da, sprejmeva,« sem takoj prikimala.
»Prav! Potrudil se bom in pripravil res okusno večerjo,« je prikimal.