Gostje pogovora dr. Dušan Caf, Mitja Čander, Darja Demšar in mag. Andrej Krajnc so poudarili, da je prilagajanje dostopnosti spletnih strani in avdio-vizualnih medijev danes nujno s stališča vsakdanjih potreb invalidov ter s stališča zagotavljanja pravic, ki so opredeljene v zakonodajni in pravni podlagi. Andrej Kranjc, strokovni sodelavec na področju dostopnosti meni: »V zahodnem svetu so na področju zakonodaje precej bolj napredni kot pri nas. Zakonodaja je pri nas premalo eksplicitna.«
Osvetlili so prve korake Slovenije na področju zagotavljanja celovite dostopnosti spletnih mest in televizije ter poudarili, da je potrebno področje dostopnosti profesionalizirati. Mitja Čander, direktor Beletrine je povedal: »Slovenija je dovolj majhna, da lahko nove koncepte preizkusi na svojem celotnem področju.«
Trenutna situacija na tem področju je namreč problematična, saj ni uveljavljene standardne metodologije prilagajanja dostopnosti, zato se v praksi na državnem in lokalnem nivoju organov javnega sektorja pojavljajo zelo različne rešitve. Čander pravi: »V Sloveniji je vedno problem pri medresorskem sodelovanju. Organizacija države ne uspe slediti družbenim spremembam.« Ker v javnosti še ni vzpostavljenega kriterija, kaj so dobre in kaj slabe prakse urejanja dostopnosti do informacij, so mnenja s strani invalidskih organizacij običajno pozitivna in vzpodbudna, četudi prilagoditve niso optimalne.
Opozorili so, da gre pri tem za pomemben korak k enakopravnejšemu položaju invalidov pri dostopu in razumevanju podanih informacij, zato je pomembno slediti mednarodnim smernicam in standardom na tem področju. Dušan Caf, predsednik Sveta za elektronske komunikacije je primerjal situacijo s tujino: »V Veliki Britaniji so leta 2003 sprejeli zakonodajo na tem področju z letnimi cilji. Nas čaka še veliko dela! V primerjavi s tujino je pri nas premalo dogodkov za invalide, komuniciranja in druženja civilne iniciative. Te klime pri nas ni dovolj.«
Predstavili so ovire, s katerimi se srečujejo posamezne skupine invalidov ter pomen razumevanja in ponotranjenja njihovih potreb za iskanje ustreznih tehnoloških rešitev in načinov predstavitve vsebine ter uporabe funkcionalnih spletnih orodij za vse uporabnike. Andrej Krajnc pravi: »Tiskani mediji so nedostopni za slepe osebe. Spletna stran tega medija jim je omogočila dostop do istih vsebin, vendar pa so spletne strani medijev do teh uporabnikov vedno bolj neprijazne, zato je dostop do informacij ponovno vprašljiv.«
V proces nadgrajevanja spletne strani bi morala biti vključena usposobljena ekipa programerja in strokovnjakov z izkušnjo invalidnosti, ki imajo znanje in izkušnje na področju urejanja spletne dostopnosti. Čander je poudaril: »Skupaj bi morali sedeti informatiki in usposobljeni pripadniki invalidov ter delali na procesu izboljšav.«
Oblikovalci in programerji spletnih strani ter spletne agencije naj se pri oblikovanju spletnih strani ne osredotočajo le na vizualni izgled strani, temveč tudi na njeno uporabnost za vse družbene skupine. V tem procesu je nujno, da se povezujejo s svetovalnimi skupinami, ki so kompetentne na področju spletne dostopnosti.