Kakor koli že – misel je Juliji zelo všeč in takoj steče iz svoje sobe, da bi jo sporočila mami, preden se ji izmuzne iz glave. Julijine misli namreč zelo rade skačejo sem in tja, potem pa se kar izgubijo v zmešnjavi vedno na novo rojenih.
V kuhinji je temno, tudi v dnevni sobi polmrak in čudna tišina.
»Mami!« zavpije Julija, da odmeva po bloku. Nič se ne zgodi. Drobne nožice odtacajo do spalnice, a tudi tam jo pozdravita le tišina in mrak. Joj, kje sta ati in mama? Ravno, ko se ji začne krčiti želodec od strahu, ker je sama v stanovanju in ko se ji spustijo po licih prve solze obupa, zarožlja ključ v ključavnici vhodnih vrat.
»Mami …« se cmeri Julija. Saj ne, da bi to hotela, vse se zgodi mimo njene volje. Mama jo že zgrabi v svoje hladno naročje in pritisne ledeno lice k dekličinemu.
»Že dobro, dete, tukaj sva … in z nama je prispelo presenečenje!« veselo sporoča mami.
»Veliiiiko presenečenje,« se hahlja tudi ati in privleče s hodnika svoje gromozansko presenečenje: razkošno zeleno jelko, še rahlo zasneženo, kajti pred pol ure sta jo šla iskat v drevesnico. Krasna jelka za decembrske praznike!
»Čudovita je, čarobna …« dahne Julija, si briše mokra lička in skuša skleniti roke okoli drevesa. »Jo bomo takoj zdaj okrasili? Lahko?«
»Zaradi mene,« se smeje ati. Mama pa pohiti z razlago: «Jelko ali smrečico krasimo na božični večer, saj veš. To bo čez štiri dni … ko prispeta dedek in babica.«
»Čez štiri dni? Tako dolgo moramo čakati?« je razočarana Julija.
»Lahko pa poiščeva okraske za drevesce in preveriva, če je treba še kaj dokupiti ali izdelati,« jo miri mama, ko vidi, kako Julija prešteva tiste štiri dni s svojimi drobnimi prstki.
»Ja, ja, poiščiva okraske!« veselo vzklikne deklica in bi poletela v klet kar v pižami. Ati jo ujame, dvigne in pohiti z njo v sobo, da poiščeta kaj toplega za obleči. Zunaj je zima in v kleti mraz. A kaj bi to – veselje ogreje srce in dušo! December je ena sama velika čarovnija.
Škatle z lučkami, bleščicami in zlatimi trakovi so kmalu nared v dnevni sobi in čakajo na božični večer. Tudi Julija čaka. Ker spet pokašljuje, ji ni treba iti v vrtec in mama zaprosi babico, naj prideta z dedkom tokrat na praznični obisk dva dni prej, da lahko gre v službo.
Babica Gabi prinese v blokovsko stanovanje pesem, smeh in kup dobrih zamisli, kaj vse se da početi, ko si bolan in prisiljen ostati med štirimi stenami.
»Okraske bova delali, pipika moja!« sklene in pripravi aluminijasto folijo, orehe, žebljičke in drobna rdeča jabolka in suhe marelice, suhe slive, banane … polno mizo samih prijetno dišečih dobrot!
»Okraske! Super!« se veseli Julija, ded pa godrnja: »Polne škatle okraskov vidim tam na mizi! Kaj bo z njimi?«
»Najlepši okraski za jelko so tisti, ki jih sam izdelaš. Kajne, pipika?«
»Ne vem, babi, še nikoli nisem izdelovala okraskov za jelko,« dahne Julija. »Tisti v škatlah so trgovinski, vsako leto kupimo še kaj novih …«
Babica le odmahne z roko, češ »to ni nič« in zaviha rokave.
»Poglej, ti boš zavijala orehe v aluminijasto folijo, ded jih bo opremil z žebljički in nanje bova zvezali zlate trakove. To bo šlo hitro … ded, premakni svoje stare kosti in pridi delat!«
Ded Alojz bi raje gledal televizijo, a je že tako natreniran, da se babici Gabi nikoli ne upre.
»Jaz bom pa zamesila sladko testo za zvezdice, lunice, snežinke in …«
Prekine jo zvonjenje telefona. Julija poleti v predsobo in dvigne slušalko. Zelo rada telefonira in točno ve, da je treba najprej pozdraviti, nato reči prosim, biti med pogovorom vljuden, kratek in jedrnat, kajti telefoniranje stane.
»Ja, seveda … joj, to bi bilo lepo! Mislim, da bo babica vesela … babi, lahko teta Eva pripelje k nam Jureta, ki ima tudi angino?«
Babica vzame juliji slušalko iz rok in se dogovori s teto Evo.
Jupi, Jure pride na obisk!
»Babica Gabi lahko ostane kar tukaj v Lendavi in odpre zavetišče za bolne malčke, ki ne smejo iti v vrtec,« se je hahljal ded Alojz. Res bi bilo super, a kaj, ko bo Julija že jeseni šla v šolo in potem ne bo mogla kar tako izostajati od pouka!
In potem je bilo veselo! Jure je prinesel s seboj še svojega zajčka Pepija in se je Julija lahko igrala s kosmatincem, medtem ko je Jure presrečen zamotaval orehe v aluminijasto folijo, pomagal babici krasiti sveže pečene zvezdice, lunice, snežinke in čokoladne kroglice z belim sladkornim ledom, ded pa je pripovedoval, kako je bilo nekoč, ko …
Zunaj je medtem spet začel naletavati sneg in mesto se je ovilo v skrivnostno tišino decembrske pravljice.