RESNIČNA ZGODBA: Ko prevaraš samega sebe ...

Šele, ko je bilo mimo, ko sem se soočila s tem, kar sem naredila, sem ugotovila, da nisem prevarala njega. Prevarala sem samo sebe, svoje nazore, svoje življenje. Na rob sem postavila vseh 33 let najinega zakona.
Ko sem se zavedela, da sem na prvem mestu prevarala sebe, je bilo že prepozno ... (foto: www.sxc.hu)
Ko sem se zavedela, da sem na prvem mestu prevarala sebe, je bilo že prepozno ... (foto: www.sxc.hu)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Z Milanom sva se spoznala, ko sem imela 21 let, poročila sva se leto kasneje. Rodila se je Iris, čez tri leta še Rok. Takrat smo živeli v najemniškemu stanovanju, katerega sva kasneje odkupila za majhen denar. Vsako leto smo odšli za teden dni na morje, čez poletje pa smo uživali s prijatelji na piknikih ob reki.

Otroka sta odrasla, se izšolala in si pričela ustvarjati svojo družino. Midva sva prodala stanovanje v bloku in si zgradila majhno hiško. Življenje je po ustaljenih in umirjenih smernicah teklo dalje. Iz dneva v dan.

Milan je mož, ki bi si ga želela vsaka ženska. Prijazen, uvideven, pozoren, spoštljiv do drugih, kavalir. Zna poslušati, zna svetovati, je inteligenten, družaben. Ene slabe lastnosti ne znam našteti.

Najin zakon je bil v vseh teh letih popoln. Morda preveč popoln. Ni bilo viharjev, še nevihte so bile zelo redke.

O sebi, svojem življenju in vsakdanu sem se začela spraševati, ko je leto dni za Iris, od doma odšel še Rok. Minilo je precej časa, preden sem se navadila skuhati kosilo za dva. veselila sem se nedelj, ko sem ga kuhala za šest oseb, še za partnerja otrok. Razumeli smo se.

Milan si je znal zapolniti dan. Zjutraj je odšel v mesto, kupil je sveži kruh, zapeljal se je do kmeta po mleko. Včasih je prinesel še domača jajca ali kak kos suhega mesa. Dopoldan je postoril kaj okrog hiše, po kosilu si je vzel čas za počitek. Popoldan sva odšla na sprehod, zvečer je rad pogledal film.

Dan za dnem. Eno in isto. Na pamet sem poznala njegov in svoj urnik. Skoraj do minute točno. In to me je pričelo motiti.

Je to res vse, kar bom doživela v življenju? dan res ne more potekati drugače? Zakaj je kosilo vedno ob 13. uri in zakaj se vsak film prične ob 20. uri zvečer?!

Predlagala sem mu, da odideva na potovanje. Da odideva za nekaj dni v gore. Skomignil je z rameni, ni se mu dalo. Je pa dal vedeti, da bo premislil. Morda pa res. Nekoč.

Ampak, jaz sem želela spremembo takoj. In ne nekoč. Nekoč bom morda bolna, nepokretna. Morda ne bo več dovolj denarja. Jaz pa hočem več.

Sovražila sem njegovo rutino, sovražila vse, kar je počel. Sovražila sem popolnost vsakega novega dne. Nič več me ni razveseljevalo.
Ta članek se nadaljuje na naslednji strani - KLIKNI TUKAJ >
Stran: 1 2
Morda te zanima tudi:

Kajtimir Kunc: Država naj vrne, kar si je od upokojencev sposodila

Do danes je civilni iniciativi Za upokojence gre, za ka...

Starost ni za mevže: O nasilju med in nad starimi

Knjiga Starost ni za mevže je včeraj na okrogli mizi v ...

Domovi za starejše: Dodatno zaračunavanje osnovnih storitev

Zasebni domovi za starejše s koncesijo služijo na račun...

KOLUMNA: Sprenevedanje državnih institucij

Bolni otroci, ki jim država kaže hrbet. Revni in lačni ...

Dr. Ana Kranjc: Starost kot najlepše življenjsko obdobje

Ko je človek enkrat upokojen, lahko končno prisluhne se...

Civilna iniciativa: Upokojenci niso drugorazredni državljani

Pri Civilni iniciativi »ZA upokojence GRE« že od junija...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Milan Pavliha

Milan Pavliha
psiholog, pedagog


"Upokojitev je lahko tudi začetek nove kariere."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2019 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.