Raziskali smo: Kdo so slovenski rejniki in kolikšne so rejnine?

Moji odnosi > Družina | piše: Mojca Simenc | 24.10.2016
Rejništvo je inštitut, ki ga poznajo vse razvite družbe. V uredništvu portala MojaLeta.si smo se lotili številk in raziskali, kdo so slovenski rejniki, kakšne pogoje morajo izpolnjevati, pa tudi, koliko so nagrajeni za svoje delo.
V letu 2016 je v rejniške družine vključenih v povprečju 978 otrok. (foto: filckr.com)
V letu 2016 je v rejniške družine vključenih v povprečju 978 otrok. (foto: filckr.com)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Za začetek naj izpostavimo, da rejniki opravljajo čudovito in izjemno težko poslanstvo. O tem ni dvoma.

Kako pa svojo nalogo opravlja sistem? Začnimo na vrhu, pri Ministrstvu za delo, z mnenjem, ki ga je v revizijsko poročilo zapisalo Računsko sodišče: »Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je sicer načrtovalo cilje na področju rejništva, vendar ti niso bili dovolj natančno določeni. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti tudi ni spremljalo vseh kazalcev, ki si jih je določilo za merjenje uspešnosti rejništva, saj ni izdelalo nobenih podrobnih poročil ali analiz, v katerih bi ugotavljajo, kako uspešno je bilo pri izvajanju ciljev rejništva.«

Vsak rejenec »prinese« 529 evrov, poklicnim rejnikom država plača prispevke
V letu 2016 je v rejniške družine vključenih v povprečju 978 otrok, povprečna mesečna rejnina pa znaša 529 evrov na otroka. Otroci so nameščeni pri 568 rejnikih, od tega jih 112 rejo opravlja kot poklic. Rejništvo kot poklic pomeni, da ima rejnik v reji tri otroke, za kar prejme mesečno 1587 evrov rejnine (neto znesek), država pa mu plača prispevke. Rejnina se lahko zviša ali zniža. Rejniki so leta 2010 na primer za 38 odstotkov otrok prejemali za 25 odstotkov zvišano oskrbnino, ker so centri ocenili, da je to potrebno zaradi izrednih izdatkov za otroka.

Povprečna starost otrok v rejništvu je 14 let. In kaj pravijo podatki o rejnikih? Decembra leta 2010 je imelo 30 odstotkov rejnikov dokončano le osnovno šolo, 4,7 odstotka rejnikov pa osnovne šole ni dokončalo. Povprečna starost je bila 52 let, vsak četrti pa je bil starejši od 60 let. Podatki za 2016 kažejo, da se je stanje glede starosti še poslabšalo, saj se je povprečna starost dvignila na 53,4 let. Bolje je pri izobrazbi: »le« še 22 odstotkov rejnikov ima dokončano zgolj osnovno šolo, trije odstotki pa niti tega ne. 28 odstotkov jih ima dokončano dve ali triletno poklicno šolo. Pogledali smo tudi zaposlitveni status rejnikov. 17 odstotkov je brezposelnih, 55 odstotkov je zaposlenih (podatek vključuje tudi poklicne rejnike), 18 odstotkov pa je upokojenih.

Rejnik je lahko skoraj vsak
Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, mora imeti stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, zaključeno vsaj poklicno ali strokovno izobrazbo in mora biti polnoletna. Izjemoma, če je to v korist otroka, lahko izvaja rejniško dejavnost tudi oseba, ki ima nižjo izobrazbo od zahtevane. Rejnik ne more biti: oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica, oseba, ki živi skupaj z osebo, kateri je odvzeta roditeljska pravica, oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog, oseba, ki živi skupaj z osebo, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog.

CSD-ji »z roko v marmeladi«: Kršitev kar nekaj
Računsko sodišče je revidiralo izvajanje nalog rejništva v letih 2009 in 2010 pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in štirih centrih za socialno delo: Centru za socialno delo Celje, Centru za socialno delo Maribor, Centru za socialno delo Domžale in Centru za socialno delo Lendava. V poročilu, ki ga je objavilo konec februarja 2011, je dvema (od štirih pregledanih) izreklo negativno mnenje, enemu pa mnenje s pridržkom.
Citiramo:
»Center za socialno delo Maribor v več primerih pri določanju rejnin ni upošteval družinske pokojnine in preživnine otrok ter ni ustrezno znižal oskrbnine; obračunal je rejnino po prenehanju rejniške pogodbe ter v nasprotju z rejniško pogodbo in tako porabil 14.134 evrov preveč proračunskih sredstev.

Center za socialno delo Domžale je v več primerih rejnikom obračunal rejnino po prenehanju rejniške pogodbe; določil je rejnino z zvišano oskrbnino, ni pa izkazal izrednih izdatkov, povezanih z izobraževalnim procesom; pri določanju rejnine ni upošteval preživnine otroka in ni ustrezno znižal oskrbnine; rejnino je določil z zvišano oskrbnino in zvišanim plačilom dela ter hkrati ob namestitvi otroka v rejniško družino dodelil izredno denarno pomoč, izrednih izdatkov za otroka ob zvišanju oskrbnine pa ni izkazal; rejnine ni obračunal v skladu z rejniško pogodbo in sklenil rejniško pogodbo za otroka kljub temu, da ta ni bil nameščen v rejniško družino. Zaradi navedenih nepravilnosti je skupno porabil 15.460 evrov preveč proračunskih sredstev.

Računsko sodišče je Centru za socialno delo Celje izreklo mnenje s pridržkom o pravilnosti izvajanja nalog rejništva v letih 2009 in 2010, ker je ugotovilo, da Center za socialno delo Celje v letih 2009 in 2010 pri določanju rejnine ni upošteval družinske pokojnine oziroma preživnine otrok in ni znižal oskrbnine; določil je rejnino z zvišano oskrbnino zaradi izrednih izdatkov, povezanih z izobraževalnim procesom, kljub temu da je otrok v rejništvu prejemal štipendijo; rejnino je obračunal po prenehanju rejniške pogodbe in oddal v rejništvo odraslo osebo ter tako porabil 7.229 evrov preveč proračunskih sredstev.«

 
Kakšno je vaše mnenje o tem? Zapišite ga v komentar pod prispevkom!

Viri:
Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti
Računsko sodišče RS
Uradni list RS
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Podatki iz računalniškega programa IS-CSD
Morda te zanima tudi:

Dobra novica: Upokojenci, pokojnina bo višja!

Upokojencem se z letošnjim decembrom obetajo višje poko...

Česa in kako se učijo starejši študenti

Študenti Slovenske univerze za tretje življenjsko obdob...

Komunikacijska kampanja: »Vsi zmagujemo, ko sodelujemo«

V mesecu septembru se je pričela komunikacijska kampanj...

Mladi in stari – ne moremo drug brez drugega

Vse do 9. oktobra je Slovenija učeča se dežela. Številn...

Premika se: Bodo pokojnine pravičnejše?

V Državnem zboru poteka seja, na kateri obravnavajo tud...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Mito Trefalt

Mito Trefalt
igralec, TV voditelj, urednik (1939 - 2016)


"Če imaš to srečo, da v življenju delaš, kar imaš rad - moraš biti zadovoljen."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2020 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.