V nekaj letih bodo zatrli vse bolezni in ljudje bodo živeli zdravi in srečni do konca svojih dni. Morda niti ne bodo umrli. O tem takrat ni bilo govora, ampak človek bi kaj takega lahko pričakoval. Če malo karikiramo, bi morda v naslednjih desetletjih lahko pričakovali geslo: »NESMRTNOST ZA VSE DO LETA 2050«? Nekaj let prej ali pozneje tu ne igra nobene vloge.
Človek se ob takem geslu lahko samo nasmehne. Če normalno razmišlja, seveda. Ker pa mnogi ljudje ne razmišljajo tako normalno, so nekateri to razumeli čisto zares. Če bo medicina takšna, kot naj bi bila, bo kos vsem boleznim. Če se to ne bo zgodilo, bo treba poiskati krivca.
Spominjam se, da sem enkrat v tistih letih srečala mladega izobraženca, ki mi je vneto zatrjeval, da potrebujemo samo še malo, čisto malo, pa bomo lahko pozdravili vse bolezni. Od takrat o tem nisva več govorila in me prav zanima, kaj bi rekel sedaj. Po tistem pogovoru so zbolevali njegovi starši, otroci, sosedje in prijatelji, pa še kdo drug. Res da ni bilo kaj usodnega, bila pa je prisotna bolezen z vsemi nevšečnostmi, ki so jo spremljale.
Bolezen je gotovo nekaj, česar si sami ne bi nikoli izbrali, če bi lahko izbirali. V to sem globoko prepričana. Je pa bolezen nekaj, kar spremlja človeka od vsega začetka in ga bo spremljala tudi v prihodnosti. Tudi boj proti bolezni, umetnost zdravljenja, spremlja človeka skozi vso zgodovino. Zelo zanimivo je prebirati zgodovino medicine. Nekaj je stvari, ki ostajajo stalnica, veliko pa je tega, kar se spreminja. Nekatere bolezni izginjajo, pojavljajo se nove, nekatere se po mnogih letih spet pojavljajo, pogosto v hujši obliki. Izredno napreduje vedenje o pojavih v človekovem organizmu, pa mnoge nove oblike zdravljenja. Antibiotiki, ki so ob koncu druge svetovne vojne začeli svoj zmagoviti pohod, začenjajo postajati pri mnogih boleznih čisto neučinkoviti. Pojavljajo se nova zdravila, ki trenutno veliko obetajo. Za koliko časa? Za mnoga zdravila se potem izkaže, da je prvo navdušenje obetalo preveč. Vedno več je tudi bolezenskih pojavov, ki so posledica nekega zdravljenja.
Lahko smo veseli, da se marsikatere bolezni, ki so včasih povzročale veliko težav, danes da pozdraviti ali jih vsaj v veliki meri olajšati. Upajmo, da bo medicina počasi lahko kos še marsikateri bolezni, ki nam danes povzroča veliko težav. Pojavljajo pa se nove bolezni, ki jih malo poznamo in ki jih tudi še ne moremo pozdraviti.
Kljub vsem prizadevanjem in kljub naravnost fantastičnemu napredku medicine, ostaja bolezen naša spremljevalka. Ne moremo je kar tako izriniti iz življenja. Laže nam bo, če si bomo po eni strani prizadevali, da jo odstranimo, kolikor se le da, po drugi strani pa se učili živeti z njo. To je realnost življenja. Ob takšnem razumevanju bolezni ne bomo po nepotrebnem izgubljali moči za cilje, ki jih ne moremo nikoli doseči. Morda se bomo ob njej tudi vprašali, kaj nam sporoča.
Prispevek je iz knjige Samo, da bo zdravje, Metke Klevišar (Celjska Mohorjeva družba 2012)
Zdravnica, publicistka, predavateljica in prevajalka Metka Klevišar kljub upokojitvi še dandanes ostaja aktivna, pomaga ljudem, se z njimi pogovarja in odgovarja na najtežja življenjska vprašanja. Kliknite tukaj in preberite zanimiv intervju.