»Tvoja družina so in rada bi jih videla,« mu je rekla.
»Nekoč,« je dodal in spremenil temo.
A naneslo je, da je brata spoznala kmalu.
Nekoč sta odšla v bar, kamor je Matija redno zahajal. Tokrat je vzel s sabo Patricijo. Sedla sta za visoko mizo in naročila pijačo. Bar je bil poln, vsi so pozdravljali Matija in zrli v Patricijo.
»Bratec,« je tedaj zaslišala Patricija in zagledala visokega mladeniča.
»Matevž, ti tukaj,« je bil presenečen Matija.
»Da, Nina me je lepo prosila, da greva. Popustil sem, čeprav mi je žal. Prevelika gneča je,« je govoril Matevž. Nato se je zagledal v Patricijo.
»Patricija, Matevž,« ju je na hitro predstavil Matija.
»Me veseli,« je bil prijazen Matevž in ji stisnil roko.
»Tudi mene,« je prikimala Patricija.
»Nina,« se je tedaj oglasil Matija, prijel okrog pasu svetlolasko in jo poljubil na lice.
»Matija, kako lepo, da te vidim,« je zavriskala Nina. Z očesom je ošinila Patricijo, nato pa spet nadaljevala pogovor z Matijem. Očitno je ni zanimala.
»Nina, to je Patricija,« se je tedaj oglasil Matevž in Nina je na hitro prikimala Patriciji.
Že takoj Patriciji ni bila všeč. Bila je naduta, hladna. Obnašala se je, kakor da sodi za razred višje.
Iz zvočnikov se je oglasila lepa skladba in Nina je zavriskala: »Matija, greva plesat!«
Prijela ga je za roko in odvlekla na malo plesišče, ki je bilo v kotu bara.
»Ne meni se zanjo, vedno je taka,« jo je skušal opravičiti Matevž.
Patricija se je nasmehnila in prikimala. Čudilo jo je, da je Matevž z njo. Po njenem vtisu sodeč, je bil prijazen in pošten moški.
»Torej si Matijevo dekle,« je pričel Matevž.
»Da, že dva meseca sva skupaj,« je prikimala Patricija.
Matevž jo je začudeno pogledal: »Tako dolgo?«
»Dolgo? Meni se ne zdi,« se je nasmehnila.
»Lepo, da sem te spoznal, prijetna dama si,« je pričel.
»Hvala. Tudi jaz sem zadovoljna, da sem končno spoznala nekoga iz njegove družine. Živiš doma,« jo je zanimalo.
»Ne, Matijev sosed sem. Živim v sosednji stolpnici,« je povedal.
»Tako blizu, pa te spoznam šele sedaj,« je bila presenečena Patricija.
»Nisem veliko doma. Študiram v tujini, zato me večkrat ni. Pa tudi ne zahajam ven. Vsaj ne v lokale. Raje imam izlete v naravo,« ji je pojasnil.
»Tudi jaz,« je prikimala, »Toda, Matija ljubi lokale!«
»Ne govori, vem,« je zamahnil z roko.
Matevž je bil zelo prijeten dečko. Čeprav ni bil tak lepotec, kakor njegov brat, ji je takoj prirasel k srcu. Ljubil je iste stvari, kakor ona. Ves večer je lahko v miru govorila z njim, Nina in Matija sta bila skoraj ves čas na plesišču. Ni ji bilo jasno, da je s takšnim dekletom. Zdelo se ji je, da nista za skupaj.
»Nisi mi povedal, da imaš tako zanimivega brata,« je kasneje, ko sta se z avtom peljala proti domu rekla Patricija Matiju.
»Ti je bil všeč? Meni se zdi dolgočasen,« je odvrnil Matija.
»Kakorkoli že, vesela sem, da sem ga spoznala, da sedaj poznam nekoga od tvojih,« je kimala Patricija.
»Ti to res toliko pomeni,« je bil Matija začuden.
»Seveda. Če sva par, je lepo, da se spoznam s tvojo družino,« je menila.
»Če sva par, še ne pomeni, da bova vse življenje skupaj,« jo je Matija postavil na realna tla.
Kar je rekel, jo je sicer zabolelo, toda ostala je tiho.
Preostanek poti sta molčala. Matija tokrat ni odpeljal do svojega stanovanja, zapeljal je do hiše, kjer je živela Patricija. Bila je presenečena. Bila je prepričana, da bosta skupaj.
»Utrujen sem,« je začel, ko ga je žalostno pogledala.
»Vidiva se jutri,« je prikimala in ga poljubila. Nato je odšla domov.
Naslednjega dne ga ni bilo, ni ga bilo ves teden. Potem je prišel.
»Nisem imel časa, polno dela imam,« ji je povedal, jo na hitro poljubil.
»Vsaj poklical bi me lahko,« je bila užaljena, pa vseeno vesela, da ga spet vidi.
»Oh, preveč pritiskaš name,« se je ujezil.
»Nikar ne bodi jezen, le rada sem s teboj. Kadar nisva skupaj, se mi dnevi vlečejo v neskončnost,« mu je povedala.
Skupaj sta preživela preostanek dneva in noč. Ves čas je bil Matija nekoliko zamišljen, zadržan.
Zjutraj je odšla v službo in čeprav je rekel, da bo prišel, ga ni bilo. In spet ga ni bilo kar nekaj dni.