Čeprav se zdi, da na prste ene roke lahko preštejemo stoletnike, se njihovo število v Sloveniji v zadnjih letih vztrajno približuje številki 400. Med njimi je kar 85 odstotkov žensk. Večina jih potrebuje pomoč pri vsakdanjih opravilih, kar ni kakovostna starost. Raziskave namreč kažejo, da je naša življenjska doba med 110 in 120 let, in da (vsaj teoretično) ni nobenega razloga, da življenje do zadnjega ne bi bilo polno in brez omembe vrednih bolezni. Danes v povprečju živimo 25 let dlje, kot so živeli pred sto leti. Če se bo trend nadaljeval, in vse kaže, da se bo, bodo že naši pravnuki dočakali blizu sto let.
Obstajata dve teoriji staranja.
Prva navaja, da je staranje naraven pojav, ki se začne z rojstvom, njegov potek pa je vnaprej genetsko sprogramiran v možganih. Imunski sistem z leti peša, posledica je upad telesnih in psihičnih funkcij ter pojav bolezni.
Druga, katere zagovornik je tudi profesor dr. Paul Clayton iz Univerze v Oxfordu, pa se nagiba k temu, da je staranje posledica napak, ki se, če jih sproti ne odpravljamo, kopičijo ter okvarijo celice in tkiva. Po tej teoriji je večino kroničnih bolezni mogoče upočasniti ali celo zaustaviti, če telesu zagotovimo dovolj mikro in makro hranil, ki jih potrebuje za samo-obnovo.
Recept je tako preprost, da bolj ne more biti: pravilna prehrana in zdrav življenjski slog. Sedem porcij sadja in zelenjave (lahko sta sveža, zamrznjena, vložena, sušena, stisnjena v sok ali zmiksana) zmanjša tveganje za smrt za 42 odstotkov (v primerjavi s skupino, ki zaužije manj kot en obrok sadja in zelenjave na dan). En obrok naj tehta 80 do 100 gramov, prevladuje naj zelenjava.
Viri:
Scientific American
Health Survey for England
The Lancet
World Health Organization
Statistični urad RS